Ribolov

Hidroelektrarna Mokrice (HE Mokrice), ki jo načrtujejo na območju sotočja Save in Krke pri Brežicah, še vedno buri duhove. Po tem, ko je lani Upravno sodišče razsodilo1, da je tožba Društva za varovanje rib Slovenije (DPRS) glede odločbe, s katero je Vlada za projekt HE Mokrice potrdila prevlado javne koristi proizvodnje elektrike nad koristjo ohranjanja narave in s tem odprla možnost pridobitve gradbenega dovoljenja za HE, utemeljena, se boj za prosto tekočo Savo nadaljuje. Investitorji in drugi vpleteni so znova sprožili postopke za nadaljevanje uresničevanja izgradnje hidroelektrarne, aktivnosti okoljevarstvenikov za prosto tekočo Savo pa se nadaljujejo.

Kljub kratki obali je biotska pestrost slovenskega morja velika. Ste vedeli, da živi v njem 58 ribjih vrst? Tem se pridruži še nekaj vrst členonožcev in mehkužcev, ki si jih lahko z malo znanja in sreče ujamemo za okusno kosilo.

Slovenija je od prejšnjega ponedeljka v primežu visokih temperatur zraka, ki so se hitro preselile tudi na vodotoke, tako na morju ko na celini. Pogled na grafe vodostajev razkrije, da so ti večinoma zelo majhni, celo ekstremno majhni. Nekoliko izstopajo le Sava Dolinka, Paka, Ščavnica, Drava in Mura, ki imajo srednje vodostaje. Kaj se dogaja z ribami v času ekstremnih razmer pri nizkih vodostajih in v zelo topli vodi?

Som (Silurus glanis) je ena naših največjih sladkovodnih rib. V dolžino zraste tudi do 3 metre, ponekod v tujini celo do 5 metrov, in tehta do 150 kg. Najraje ima stoječe in počasi tekoče vode s toplejšo vodo. Zaradi svojega plenilskega načina življenja in velikosti, ki jih doseže, je med ribiči priljubljena ribolovna vrsta. Spoznajmo soma nekoliko pobližje in poglejmo, kako ga lovimo.

Zakon o sladkovodnem ribištvu iz leta 2006 ureja sladkovodno ribištvo kot upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah in je krovni pravni akt pri nas, ki opredeljuje ribiško upravljanje, s tem pa tudi športni ribolov, ribiškočuvajsko službo in druge pomembne naloge. Ker nas najbolj zanima športni ribolov, se bomo najbolj posvetili tistim delom zakona, ki ga opredeljujejo oziroma se ga dotikajo.

Leta 1937, torej pred 85 leti in malo pred začetkom druge svetovne vojne, je v Ljubljani izšel Lovsko-ribiški slovar avtorja dr. Janka Lokarja. 18 strani od 124, kolikor jih je v slovarju, je namenjenih ribolovu. Avtor vpeljuje slovensko izrazoslovje, slikovno prikaže ribiško opremo, vabe, ribiške vozle in zunanjo zgradbo ribjega telesa. Knjiga je zanimiva za vse zbiralce ribiškega tiska, kaže pa nam tudi, kakšno ribiško izrazoslovje so uporabljali v tistih časih. Kako se je sicer to za ribiče pomembno področje razvijalo in spreminjalo skozi čas?

Takoj za krapolovom ter muharjenjem postrvi in lipanov je ribolov ščuk, navadno gre za metodo vijačenja, daleč najbolj priljubljen način sladkovodnega športnega ribolova pri nas. Ščuke so velike, borbene in razširjene ribe, zato je njihov ribolov zelo zabaven. Ščukarska sezona se je ravno dobro začela, zato bomo tokrat pogledali v škatle ribičev, kjer hranijo vabe. S katerimi vabami najraje lovite, za katere vabe menite, da so pri ribolovu ščuk pri nas najuspešnejše?