Ribolov soma je tudi pri nas vse bolj priljubljen

Som (Silurus glanis) je ena naših največjih sladkovodnih rib. V dolžino zraste tudi do 3 metre, ponekod v tujini celo do 5 metrov, in tehta do 150 kg. Najraje ima stoječe in počasi tekoče vode s toplejšo vodo. Zaradi svojega plenilskega načina življenja in velikosti, ki jih doseže, je med ribiči priljubljena ribolovna vrsta. Spoznajmo soma nekoliko pobližje in poglejmo, kako ga lovimo.

Som, ki je v Donavskem porečju domoroden, v Jadranskem pa tujeroden, ima veliko in ploščato glavo, v kateri ima krtači podobne zobe. Na robovih gobca ima tri pare dolgih brkov, ki služijo za zaznavanje plena. Telo je dolgo, olivno ali sivo zeleno do črno marmorirano. Predrepna plavut je izjemno dolga in sega vse do repne plavuti.

Pri nas je som najpogostejši v stoječih revirjih, rad ima velike, odprte vode, prijajo pa mu tudi manjši ribniki, če ima le dovolj hrane. Od tekočih voda poseljuje porečje Save, Drave in Mure s pritoki. Ribiči ga zaznavajo v Savi tudi med sulčelovom (približno do Medvod in gorvodno v akumulacijah), živi celo v zelo mrzli Ljubljanici in redkeje v nekaterih njenih pritokih, denimo Malem grabnu.

Ker je izrazito toploljubna riba, se razmnožuje le tam in ko mu dopuščajo ustrezno visoke temperature vode; ta ne sme biti nižja od 18 stopinj Celzija. Manjši somi se prehranjujejo s talnimi nevretenčarji, večji so plenilci in lovijo ribe. Som je tudi mrhovinar.

Zaradi neželenega pregrevanja vodotokov, topla voda somu izjemno prija, je som vse pogostejši tudi pri nas, zato pridobiva na lovski vrednosti, saj je pogosta in razmeroma lahko dostopna ribolovna ribja vrsta. Ulov soma, ki v dolžino meri od 1 m do 1,5 m, ni prav nič posebnega, vendar lepo dopolni paleto lovnih rib pri nas.

Kratek pregled ulovov kapitalnih somom v Sloveniji

Leta 2006 je ribič v jezeru Radehova pri Lenartu ujel soma, dolgega 245 cm in težkega 80 kg. V istem revirju je leta 2020 ribič ujel soma, dolgega 250 cm in težkega 92 kg. iz Šoštanjskega jezera je iz leta 2018 znan ulov velikega soma, riba je v dolžino merila 266 cm, tehtala pa 99 kg.

Medijsko odmevnejši je ulov soma iz Blejskega jezera. Avgusta 2014 je ribo, ki je v dolžino merila 245 cm, ujel nek avstrijski ribič. Po navedbah nekaterih članov Ribiške družine Bled naj bi som tehtal več kot 60 kg, med ribiči in drugimi pa je hitro zakrožila novica, da naj bi bil som, ki ga je ribič uplenil, znameniti velikan, ki so ga v preteklosti poimenovali Maks. Pred ulovom domnevnega Maksa naj bi bil slovenski rekord v ulovu soma riba iz Slivniškega jezera, ki je v dolžino merila 255 cm, tehtala pa je 95 kg. Iz omenjenega Slivniškega jezera je znan tudi ulov 231 cm dolgega soma, ki je tehtal 70 kg.

Eden večjih ulovljenih somov pri nas je iz Šmartinskega jezera. Ribo, ki je v dolžino merila 243 cm, je leta 2014 ribič ujel kar z bojliji – verjetno med ribolovom krapov. Leto 2020 je bilo radodarno za ribiča na Škalskem jezeru. Iz njega je potegnil soma, ki je bil dolg 234 cm, tehtal je 73 kg.

Poleti 2021 je mlajši ribič v Šoštanjskem jezeru ujel soma, ki je v dolžino meril 255 cm, tehtal pa je okoli 100 kg. Ribiči in drugi poznavalci, med katerimi je nemalo potapljačev in drugih rekreativcev, pravijo, da plavajo v omenjenih revirjih še večji somi. Spomladi 2021 je ribič v Savi pri Brežicah s tehniko vijačenja ujel soma, težkega 70 kg.

Vrsto velikih somov so ribiči ujeli tudi v manjših revirjih. Iz ribnika Pristava pri Mengšu je iz leta 2020 znan som, ki je v dolžino meril 185 cm, tehtal je 41 kg. Leto poprej je v revirju Češnjevek ribič s tehniko talnega ribolova ujel soma, ki je v dolžino meril 205 cm, tehtal pa je 51 kg. Med ribolovom na ribniku Lenc, nedaleč od Mure, se je leta 2018 sreča nasmehnila ribiču, ki je s pomočjo prijateljev na suho potegnil soma, dolgega 237 cm.

Največji in najtežji ulovljeni som iz Vipave je meril 254 cm, njegova teža pa je bila 74 kg. Pričevanja ribičev in potapljačev sporočajo, da merijo v tej reki živeči somi tudi preko tri metre v dolžino. Več o ribolovu soma na reki Vipavi, v revirju RD Renče, lahko preberete tukaj. Omenimo naj tudi, da je Vipava edina reka, kjer lahko soma lovimo vse leto; drugod je som namreč domoroden in velja zanj varstvena doba, ki traja od 1. maja do 30. junija, ko se som drsti.

Ribolov somov

Za klasično tehniko ribolova soma velja talni ribolov, pri katerem uporabljamo močnejši pribor, večja stacionarna kolesca z močnejšim laksom ali vrvico in velike trnke, na katere namestimo z beljakovinami bogate vabe, najpogosteje jetra ali šop deževnikov, nemalokrat tudi del mrtve ribe (tam, kjer je to seveda dovoljeno). Zelo uspešen ribolov somov je ponoči in pred nevihto, pri tem obvezno pazimo na morebiten udar strele.

Pri talnem ribolovu, redkeje tudi pri beličarjenju, uporabljamo krajše in trše palice večje izmetne teže (100 g ali več).  Pripadajoče kolesce naj bo prilagojeno palici, ima naj dovolj velik kolut, lahko je baitrunner. Ker je som izrazita nočna plenilka, se bo med plenjenjem približal obali, zato zelo dolgi meti niti niso potrebni. Palico pri talnem ribolovu postavimo na stojalo, laks ali vrvico pa navadno namestimo na piskač, če seveda ne lovimo s plovcem.

Drugi najpogostejši način ribolova, s katerim lovimo some, je vijačenje. Pri tem uporabljamo trše, močnejše palice in kolesca, na katera najpogosteje navijemo pletenico. Lovimo z večjimi in težjimi umetnimi vabami, najpogosteje s silikonskimi ribami in glavinjarami. Tak način lova je pri nas najbolj priljubljen v spodnjem toku Save, v tujini pa recimo na reki Ebro v Španiji ali na reki Mincio v Italiji (levi pritok reke Pad). Vijačenje somov je najuspešnejše na večer, pred nevihto in ob povišanem vodostaju. Takrat se ti veliki plenilci odpravijo na lov, z vabami pa lahko ustvarimo zanimive vibracije v vodi, ki soma vabijo k prijemu.

Pri ribolovu somov iz čolna je v zaključni fazi utrujanja potrebna previdnost. Če je som dovolj utrujen, preverimo z nežnim udarcem soma na predelu glave; to storimo z manjšo metlo ali podobno pripravo. Ribo nato primemo za spodnjo čeljust, pri tem obvezno uporabimo rokavice, saj ima v gobcu številne ostre, krtači podobne zobe. Velikega soma potegnemo v čoln celega in šele nato odstranimo vabo.

Med razmeroma tradicionalne tehnike vijačenja soma sodi tudi t.i. bučkanje. Pri tem načinu lovimo s čolna, uporabljamo pa posebno palico bučko, s katero udarjamo po gladini vode in ustvarjamo zvok, ki soma vznemirja in spodbuja k prijemu. Bučke, ki so vse bolj priljubljene tudi pri nas, so posebni rokodelski izdelki, navadno izdelani iz lesa, čeprav jih lahko kupime tudi takšne, ki so izdelane serijsko in iz različnih kovin ali zlitin. Bučkanje je zelo priljubljeno na Madžarskem, v Srbiji in ponekod v Romuniji in Bolgariji, torej v državah, kjer teče Donava, v kateri je veliko somov. Cilj bučkanja je vznemiriti soma, prijem pa nato uresničimo s tehnikama beličarjenja ali vijačenja. V veliko pomoč bo sonar oziroma naprava za zaznavanje rib v vodi. Na ekranu naprave bo vešči ribič zaznal premik soma in celo prijem, najsibo na umetno ali naravno vabo.

Na soma se redkeje podamo tudi s tehniko muharjenja. Še zlasti iz spodnjega toka Vipave so zadnjih nekaj let znani ulovi somov z velikimi potezankami. Utrujanje soma z muharico je izjemno razburljivo, zato pričakujemo, da bo muharjenje somov le še pridobivalo na veljavi.

Som ima tudi kulinarično vrednost, priljubljen je paprikaš s somom in pečeni somovi fileti. Pri nas se som le redko znajde na jedilniku ribičev, v nekaterih državah vzhodne Evrope pa je precej pogostejši.

Si some že lovil? Sporoči nam v komentar spodaj. Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Foto: Unsplash

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

One thought on “Ribolov soma je tudi pri nas vse bolj priljubljen

  • avatar
    29/06/2022 pri 18:55
    Permalink

    8nxuv3

    Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.