Ribolov

Ali človek. Kakorkoli pogledaš, z leti ugotoviš, da ulov ni vse. Pravzaprav je nekje na koncu seznama, ki delajo življenje ribiča lepše. Zakaj se torej nekateri ribiški osebki tako šopirijo, da je slabo tudi najtrdovratnejšim preživelim med njimi? Morda pa se je pametneje vprašati, kaj sploh dela ribiča človeškega? Razmišljanje podajamo v nadaljevanju.

Večini ribičev gre veter zelo na živce. Zaradi vetra težje mečemo; ko močno piha, je to pomembno opravilo skorajda nemogoče, zato je tudi uspeh pri ribolovu slabši. Hitro premikanje zračnih mas prinaša neprijetne občutke na očeh in koži, razpiha listje v vodo in nam zagreni težko pričakovani ribolovni dan. Če že moramo na ribolov v vetru, kako se ga lotiti?

Področje muharjenja se je s tehnična vidika odvijalo s svetlobno hitrostjo zlasti po 2. svetovni vojni. Številni novi materiali so izboljšali ribiško ter muharsko opremo in povzročili, da so nekateri pripomočki počasi, a vztrajno odšli iz mode. Prišli pa so novi, poglejmo, kateri.

Če nisi najbolj zadovoljen s svojimi ribiškimi škornji bo tale blog pravi zate. V njem namreč razkrivamo doslej kar malce skrivnostno ribiško blagovno znamko HOTFLY, ki je med slovenskimi ribiči zelo slabo znana, ponuja pa več kot zveneče znamke in to za bistveno nižjo ceno. Pa še nekaj – njihove škornje oblikujejo čisto blizu nas, v Italiji.

V prejšnjem blogu smo pisali o kakovosti ribiških škornjev. Dotaknili smo se štirih ključnih dejavnikov, na katere moramo paziti še pred nakupom. Danes gremo korak dlje in razkrivamo pasti, ki so nam jih nastavili proizvajalci škornjev. Obvezno preberi, saj boš s tem prihranil precej denarja in živcev.

Danes se bomo osredotočili na to, kako pomembni so za ribiča kakovostni muharski/ribiški škornji oziroma kako jih pravilno izbrati. Na eni strani bomo pogledali potrebe ribičev, na drugi pa splošno ponudbo teh izdelkov in na kaj moramo biti pozorni pri njihovi izbiri.

Ste vedeli, da naj bi najstarejše trnke na svetu našli na Japonskem, stari so kar 23.000 let? Arheologi sicer trdijo, da sega splošnejša razširjenost najzgodnejših pravih trnkov v mlajšo kameno dobo (neolitik, približno 12.000 let nazaj). Ti trnki so bili navadno izdelani iz kosti, školjk ali rogov. Dostikrat so jih izdelali tudi iz lesa, le konica je bila iz trdih kremenovih različkov, denimo roženca; odvisno, kar so ribiči pač imeli na voljo. Šlo je za precej velike in okorne trnke, a so kljub temu že poznali njihove dvojne različke.