Pozor pri ribolovu postrvi

Pred tedni smo ob enem od komercialnih ribnikov opazovali otroke, še bolj pa njihove starše, kako so lovili postrvi in kako so ravnali z njimi po tem, ko so jih nadebudneži uspeli privleči do obale. Bili smo šokirani!

V Sloveniji je kar nekaj komercialnih ribnikov, kjer lastniki vanje vložijo večjo količino šarenk, otroci in drugi pa jih nato lovijo, usmrtijo in odnesejo domov. S samo idejo seveda ni nič narobe, zaplete pa se očitno pri izvajanju ribolova. Otroci in njihovi starši, ki prihajajo k takšnim revirjem, povečini ribolova in rib ne obravnavajo tako, kot bi velevala nepisana etična pravila. Kam merimo s to trditvijo?

Riba je živo bitje

Čeprav ribe lovi veliko ribičev, pa obstajajo nepisana pravila, kako se obnašati do njih. Spoštljiv odnos je prva ločnica med ribičem in mesarjem, pa čeprav ribo na koncu usmrtimo! Pri ribolovu se ne deremo, temveč ga dojemamo kot nekaj intimnega. Tak odnos imamo tudi do ribolovnega pribora in ribiških kolegov. Na ribo ne gledamo kot na blago, temveč živo bitje. Ko jo zapnemo, se zavedamo, da morda trpi, da jo boli. Čim prej jo osvobodimo trnka in je izven vode ne zadržujemo dlje časa. Izogibamo se polaganju na tla in vsakršnemu ravnanju, ki bi ribo izpostavljalo padcem, otepanju in dodatnim fizičnim poškodbam. Uporabljamo podmetalko.

Pri komercialnih ribnikih opažamo, da jih večinoma obiskujejo osebe, ki se ribolova lotevajo le poredko. Ko postrv zapnejo, sledijo salve vpitja, ribo nato privlečejo do obale, kjer jo iz nje dvignejo brez uporabe podmetalke. Ribo položijo na tla, kjer otepa in si prizadane številne dodatne poškodbe. Postrv na tak način razosebijo, usmrtitev pa opravijo s kamnom, neprimerno palico in podobnimi ukrepi. Nemalokrat jo pustijo kar v vedru, da se zaduši.

Namen tega zapisa pa seveda ni v oštevanju dejanj in posameznikov, ampak v predlogu, kako izboljšati takšen ribolov. Z lovom rib za prehrano ni prav nič narobe, če ribo dojemamo kot plen, ki si zasluži le spoštovanje. Tudi če jo na koncu usmrtimo, to storimo na human način, da riba ne trpi – hitro in neboleče.

Le z vzgojo bomo lahko generacijam, ki prihajajo, pokazali, da je ribolov lepa in sproščujoča dejavnost v naravi, ne morija in trpinčenje živih bitij.

Kaj pa meniš ti? Zapiši v komentar spodaj.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

avatar

Jure

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

6 misli o “Pozor pri ribolovu postrvi

  • avatar
    15/10/2018 pri 22:44
    Permalink

    Lp, tudi sam sem že videl podobno in nisem mogel, da se ne bi ustavil in povprašal kaj ti ljudje počnejo. Žal sem ugotovil, da starši teh otrok ne vedo kaj pomeni imeti ribo v rokah. Za njih je važna samo zabava in polnjenje svojega ega – ob tem otrok ne naučijo ničesar, čeprav so z njimi v ta namen in bi jim morali biti zgled. Takšen zgled. Groza.
    R.B.

    Odgovori
    • avatar
      16/10/2018 pri 9:25
      Permalink

      Zdravo Roman, hvala za komentar! LP in dober prijem

      Odgovori
  • avatar
    16/10/2018 pri 15:29
    Permalink

    Mogoče poleg staršev nosijo odgovornost za takšno nehumano ravnanje tudi upravljalci takšnih komercialnih ribnikov. Je že res da pri tem početju v večini primerov gre samo za zaslužek dotičnih lastnikov, samo če bi pri vhodu ali na blagajni visel pano s kodeksom / bontonom obnašanja med ribolovom in ob sami uplenitvi pa nebi bilo nič narobe in tisti, ki ne vejo kako se zadevi streže mislim da nebi bili nič užaljeni če bi se po napisanem ravnali. Mar ne ?

    Odgovori
    • avatar
      17/10/2018 pri 10:56
      Permalink

      Hvala Miki za komentar! Zanimiv pogled in dober predlog – upamo, da ga bo kdo opazil in morda speljal kaj podobnega!

      Odgovori
      • avatar
        17/10/2018 pri 19:39
        Permalink

        No, končno. Tudi sam sem že pred leti opazoval tako početje. Takrat sem, zgrožen, od gospodarja RD, ki je dotični ribnik upravljala, pričakoval in tak je bil najin dogovor, da RD na ta ribnik postavi dežurnega “strička ribiča”, ki bi otroke, predvsem pa starše, učil , humanega- ribiškega ravnanja z ribo, kot živim bitjem. Kar v praksi pomeni, ničesar več od tistega, kar ribiči prakticiramo in zagovarjamo že leta. Seveda bi moral biti ta, njegov strošek, vštet v ceno ulovljenih rib, v tem primeru, postrvi. Priznam, da se na ta ribnik, po tistem, nisem vrnil več. Bilo me je preveč strah, da bi se moral ukvarjati s problemom, ki se ga je, hvala bogu, tokrat lotil nekdo drugi. Tone Škrbec

        Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja