Recepti

V Sloveniji je Velika noč praznik, ki je tesno povezan tako s kulturo naroda kot z njegovo kulinariko. Med najpogostejše velikonočne jedi sodijo pirhi, pobarvana ali kako drugače ozaljšana kuhana kokošja jajca, potica in hren. Katere so še druge dobrote, s katerimi se razvajamo na ta pomemben pomladanski praznik?

Pirhi so v Sloveniji nepogrešljivi del košarice velikonočnih jedi. Največkrat jih okrasimo tako, da jih pobarvamo, med tradicionalne metode zaljšanja pa spada tudi barvanje jajc s čebulnimi olupki.

Ali veste, kaj je konfitiranje? Gre za staro francosko metodo konzerviranja oziroma ohranitve kakovosti živil, ki vključuje počasno kuhanje na majhni temperaturi, največkrat hrane, ki je obdana z lastno ali dodano maščobo. Danes se izraz uporablja tudi za slaščice, ki so večinoma sadne in oblite s sladkorno raztopino.

Spomladi pogosto pomislimo na regrat. Ne le na regratove lučke, naravne “igrače” otrok, v katere smo kot kratkohlačniki pihali vsi in ugibali, kako daleč bo neslo njihova leteča semena, temveč na njegove zgodnje, mlade liste, ki so odlična poslastica.

Za premagovanje zimske depresije bo pomagala slastna, vroča in domača mineštra. Gre za gosto in močno juho, ki izvira iz območja Italije. Radi jo skuhamo tudi v Sloveniji, zato si oglejmo recept zanjo.

Petki so čas za ribo. Slovenci imamo srečo, da imamo morje, v njem pa odlične brancine. Na voljo so gojeni, ne manjka pa tudi divjih. Pred tedni je ribogojec ujel slabih 10 kg težkega velikana. Dostikrat primejo na vabe, ki jih nastavljajo športni ribiči. Brancin je okusna morska riba in njegovo meso je kompaktno in zdravo. Kako ga najraje pripravimo mi?

Jezikoslovci pravijo, da je plod oljke (drevesa) oliva oziroma tudi oljka, zato sta v uporabi mogoči obe obliki, olivno in oljčno olje. Katera oblika pa je pravilnejša?