Mrena, sladkovodni bonefish

Če je podust kraljica beličarjev, je mrena, v metaforičnem smislu, vsaj princesa beličarjenja. Pri nas je ta riba iz skupine krapovcev razmeroma pogosta, zasledimo jo predvsem v srednjih odsekih manjših in večjih rek. Poletje je verjetno najboljši čas za njihov ribolov. Raziskali smo, kako in kje jih najuspešneje loviti.

Juvenilni (mlad) primerek navadne mrene

Navadna mrena (latinsko Barbus barbus) je srednje velika sladkovodna riba iz družine Cyprinidae, ki pri nas zraste v povprečju do približno 70 cm v dolžino, redkeje tudi več, in doseže starost 25 let. Ribiči zelo redko poročajo o ulovih neverjetnih primerkov dolžine 90 cm ali še malo več.

Angleško govoreči ribiči rečejo mreni tudi sladkovodni bonefish, deloma zaradi podobne zunanjosti teh dveh rib, deloma zaradi borbenosti obeh in specifičnosti njunega lova. Potrebno pa je poudariti, da je mrena krapovec, ki prebiva v sladkih vodah, bonefish oziroma bananarica pa je morska riba, ki poseljuje predvsem plitvejše dele tropskih morij. Obe ribji vrsti sta za ribiče zanimivi in ju lahko le spoštujemo.

Biologija
Pri nas lovimo mreno najpogosteje s tehniko beličarjenja

Odraslo mreno zaznamujejo specifične telesne značilnosti, zato je ne moremo zamenjati z drugo sladkovodno ribjo vrsto. Ko je mlajša pa je zelo podobna mreniču ali pohri. Ima dolgo, valjasto telo, ki je posuto z manjšimi luskami zlate, temno srebrne ali celo zamolklo zelene barve. Ima velik gobec, prilagojen prehranjevanju na dnu, v kotičku ust pa ima dva para mesnatih brk, s katerimi lažje zaznava arome.

Za mreno so značilne temnejše, marsikdaj rdečkaste plavuti. Hrbtna plavut je močna in jadrasto oblikovana, vodilna kost v njej pa zelo trda in včasih celo bodičasta.

Napisali smo že, da zraste do 70 cm, a bo povprečni ulov znašal med 50 in 60 cm, odvisno od letnega časa in življenjskega prostora. Drst mren poteka maja in junija (ponekod že malce prej ali še malce kasneje, odvisno od temperature vode, osončenosti in drugih okoliščin), zato takrat ribolov nanje ni dovoljen.

Kje loviti mreno?

Mrene se lotimo tam, kjer je to seveda sploh dovoljeno (pri tem vam bo morda v pomoč napredni iskalnik na portalu ribiskekarte.si), predvsem pa moramo najprej najti mesta, kjer živi. V toplejšem obdobju leta ima rada osončene predele in močnejše curke vode; pozimi se umakne v globlje tolmune, kjer prezimi.

Manjše mrene so jatne ribe, starejše pa samotarke. Prav vse pa so zaradi izjemne borbenosti želen plen številnih ribičev. Zapeta mrena se bo silovito borila, otepala z glavo, telesom, odvila kar nekaj metrov ribiške vrvice in poskrbela za dobro dozo ribiškega adrenalina. Večji primerek mrene (recimo takšne čez 60 ali 70 cm v dolžino) z lahkoto strga tanjši laks ali celo poravna trnek.

Navadna mrena ima najmanjšo lovno mero 35 cm, varstvena doba zanjo, ko njen ribolov ni dovoljen, pa traja od vključno 1. maja do vključno 30. junija.

Kako se lotiti ribolova mren?
Prijem velike mrene

Prvi in verjetno najpogostejši način, vsaj tradicionalno, je beličarjenje oziroma talni ribolov. Ribolova s plovcem (beličarjenje) se lotimo povsod, kjer globina vode ne presega 2 m, da lahko uspešno zaznamo prijem in ribo zapnemo. Tak ribolov je izjemno lep v predalpskih hitrejših vodotokih, večjih potokih in manjših rekah oziroma natančneje v curkih teh vodotokov.

Izberemo daljšo teleskopsko palico ali palico bolognese in lažji plovček okrogle (trebušaste) oblike, ki naj ne bo težji od nekaj gramov (3 ali 4 g bo kar pravšji). Pribor naj bo fin, a robusten, saj nam lahko prime tudi večji in težji primerek mrene. Za predvrvico predlagamo debelino 0,16 mm, glavna naj ne bo tanjša od 0,22 mm. Za vabo izberemo kruh ali še bolje kakšno mesno dobroto: deževnik, mehak pelet različnih okusov (jetra, rak, …) ali kos mesnega narezka.

Ribolov mren s plovcem zahteva natančnega ribiča in prefinjen pristop, dostikrat poteka “na videno”, kar ribiču nekoliko olajša celoten ribolov. Če ribe vidimo, se tudi izognemo prijemom podmerskih primerkov mren, kar je še dodaten plus.

Kot smo že zapisali, je mrena odlična borka, zato previdnost pri utrujanju ne bo odveč. Mrena bo izkoristila vodni tok in nemalokrat krenila dolvodno ali pa bo vlekla med podvodne ovire in nam zagrenila utrujanje. V zaključnem delu nam bo v pomoč močna teleskopska podmetalka in blazina za odpenjanje rib, na katero bomo položili mreno in jo previdno sneli s trnka.

Drugi način njihovega ribolova, ki je pri nas najbolj priljubljen, je talni ribolov. Z njimi dosežemo globine in največje primerke mren, a je po svoje tudi izjemno zahteven. Na boljšem bomo, če bomo dno poznali do potankosti, tako se bomo izognili tudi “trganju” laksa v potopljenih vejah, na ostrih robovih skal in tako naprej.

Poznamo pravzaprav dva načina talnega ribolova, običajni in pa s krmilnikom. Prvi poteka tako, da na konec glavnega laksa navežemo vrtilko, nanjo namestimo utež, nato pa nadaljujemo s predvrvico, ki je nekoliko tanjša. Njeno debelino prilagodimo velikosti rib, moči vodnega toka, konec koncev pa tudi opremi, s katero lovimo. Oprema je navadno prilagojena moči vodnega toka, glede na njegovo moč pripravimo tudi ustrezno veliko (težko) utež. Včasih bo zadostovala utež 15 g, včasih bomo morali uporabiti utež, težko 50 g.

Vabe ne namestimo neposredno na trnek, saj bomo mreno le redko uspešno zapeli, temveč na las (podobno, kot pri ribolovu krapov). Mrena se prehranjuje pri dnu in vabo vsesa. Za vabo uporabimo aromatične, mesne vabe, takšne, kot pri beličarjenju s plovcem. Prijem zaznamo po premiku vrha palice ali s pomočjo piskača.

Ribolov s krmilnikom (angl. feeder) se od preprostega talnega ribolova z utežjo razlikuje le v tem, da namesto uteži uporabimo krmilnik (košarica, v katero nasujemo nekaj praškaste hrane za privabljanje rib) in posebno palico s prilagojenim (mehkejšim, finim, obarvanim) vrhom. Ribolov s krmilnikom je “ferari” med ribolovnimi tehnikami za mrene in izjemno uspešen, če se ga lotimo pravilno. Poleg tega je v krmilniku hrana, ki poleg naše vabe mrene še dodatno privablja. S krmilnikom lahko lovimo v hitrejših alpkih rekah in počasnejših kraških vodotokih, paziti moramo le na to, da uporabljamo ustrezen pribor, vabo na “lasu” in da ob prijemu ustrezno reagiramo. Predvrvica naj ne bo daljša od 50 cm, raje krajša; trnke izberime takšne, ki so bolj zaviti, odlični so ti. circle hook trnki.

Talni ribolov je zelo zanimiv in uspešen način za ribolov mren. Poleg njiju pa se ribiči mren lotevajo še s pomočjo vijačenja in muharjenja.

Za sladokusce: vijačenje in muharjenje mren

Na Krki in spodnji Savi so se nekateri ribiči že opogumili in mrene uspešno lovijo na krajše spin palice in majhne silikonske ribice. Vržejo jih v močan curek in počasi cukajo in čakajo, da jih napade mrena. Vaba ne sme biti prevelika, voditi pa jo moramo pri dnu, kjer se zadržujejo mrene. Navadno je tak način vijačenja uspešen v najtoplejših dneh, ko so tudi mrene bolj aktivne.

Muharjenje mren se je zadnja leta že precej uveljavilo, v adrenalinskem utrujanju velikih rib lahko uživajo tudi tisti, ki ne muharijo na elitnih alpskih rekah, polnih postrvi in lipanov. Mrena je izjemno dober borec in nudi na muharici zelo dober odpor. Najpogosteje bomo mrene lovili s posnetki ličink (nimfami), redkeje s potezankami. Iščemo jih v curkih in sveži, prezračeni vodi. Odlični revirjih za njihovo muharjenje so Sava, Sora (tudi Poljanska), Kamniška Bistrica, Krka, Savinja in drugi, prav nič pa ne zaostajajo Drava (curki med sipinami), Kolpa, …

Če najdemo mreno in primerno vabo zanjo, jo bomo slej kot prej tudi ujeli. Zapeta mrena nam bo pričarala veliko ribiških užitkov, zato se bomo njenega ribolova vedno znova radi lotevali. Veliko lepih trenutkov v naravi vam želimo in dober prijem!

Foto: Pixabay & Unsplash

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja