Vse ribe imajo zobe

V tokratnem blogu se bomo posvetili ribjim zobem. Vemo, da imajo postrvje vrste, morske ribe in plenilke zobe, nekatere tudi zelo velike in ostre, kar je izraz njihovega plenilskega načina življenja (so mesojede). Ali ste vedeli, da imajo prav vse ribe zobe, tudi krapovske in še nekatere druge sladkovodne vrste?

Goltni zobje krapa (Cyprinus carpio). Foto: australian.museum

Goltni zobje so poseben aparat v žrelu tistih rib kostnic, ki sicer v ustih nimajo zob. Pri nekaterih sladkovodnih ribah kot so ščuka, sulec, potočna postrv in smuč so zobje razporejeni na začetku gobca, bodisi na čeljustih, na ustnem nebu ali na ralniku (nebni kosti; zanimivost: sulec na ralniku nima zob, po tem ga tudi ločimo od postrvi).

Goltna kost, na katero so pritrjeni goltni zobje, je osificiran peti škržni lok pri družinah krapovcev (Cyprinidae) in činkljah (Cobitidae). Krapovske vrste, denimo gojeni krap, linj in rdečeperka, ust v gobcu nimajo, saj niso plenilci, zato hrano, bodisi rastlinskega ali živalskega izvora, drobijo in pripravljajo za prebavo s pomočjo goltnih zob.

Položaj in vrste goltnih zob

Goltni zobje so nameščeni v požiralniku za škrgami. Z njimi ribe, ki v gobcu sicer nimajo zob, meljejo hrano. Goltne zobe imajo lahko sicer tudi tiste vrste, ki imajo v gobcu zobe, denimo ščuka.

Goltni zobje so različnih oblik, lahko so koničasti, ploščasti ali topi. Večinoma so razporejeni v eni, dveh ali treh vrstah (troredni goltni zobje). So dobra identifikacijska lastnost rib. Za vsako vrsto rib je značilna razporeditev in število zob, ki se lahko zapišejo v določeni formuli. Na primer: krapi imajo goltne zobe v treh vrstah (vzorec 1.1.3–3.1.1, le redko 1.2.3.–3.2.1). Mrena ima troredne koničaste goltne zobe, rdečeperka dvoredne koničaste in linj enoredne tope. Kot navajajo nekateri avtorji (glej dokument ZRC Sazu spodaj) pa “goltni zobje v isti vrsti niso nujno enake oblike ali enako obrabljeni”.

Goltni zobje podusti (Chondrostoma nasus). Foto: Researchgate

Nekatere ribe uporabljajo tudi posebne zobe, t.i. faringealne zobe, za proizvajanje zvokov. Zvoki nastajajo z drgnjenjem teh zob. S pomočjo goltnih zob, ki so navadno zelo značilni, določamo tudi ostanke rib, bodisi fosilnih ali subfosilnih v različnih arheoloških najdiščih.

Tako, zdaj veste: če vas kdo vpraša, ali imajo krapi zobe, jim lahko samozavestno pritrdite 😊.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Viri:

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja