V ribah in školjkah vse več plastike

V svetovnih morjih naj ni po nekaterih ocenah do leta 2050 plavalo več plastike kot rib. Že danes se v oceanih nahajajo celi kontinenti plastičnih delcev, ki naj bi skupaj tehtali neverjetnih 150 milijonov ton. Poleg očesu vidnih večjih kosov plastike pa predstavlja še večjo nevarnost mikroplastika oziroma koščki plastike, ki človeškemu očesu niso vidni. Nalagajo se, med drugim, v ribah, školjkah in drugih organizmih, ki jih pojemo ljudje.

Vsako minuto naj bi na svetu v morje odvrgli toliko plastike, kot bi jo spravili v velik smetarski tovornjak. Do leta 2030 naj bi se pri trenutnem tempu proizvajanja in odlaganja odpadkov količina še podvojila.

Mikroplastika

Točno določene definicije za mikroplastiko ni, se pa strokovnjaki strinjajo, da lahko na področje mikroplastike uvrstimo vse plastične delce, ki so manjši od 5 mm in jih s prostim očesom le stežka opazimo. Plastični delci, manjši od 1 mikrometra, sodijo v skupino nanoplastike; tako majhne delce je izjemno težko zaznati in jih zato še manj poznamo.

Poznamo primarno in sekundarno mikroplastiko. Prva se nahaja denimo v kozmetičnih izdelkih, kot so različni pilingi in zobne paste, v okolje pride z izpiranjem in izplavljanjem. Med primarno mikroplastiko uvrščamo tudi delce, ki se v naravi odložijo zaradi abrazije (denimo pnevmatik) ali med pranjem perila (zlasti sintetičnega). Sekundarna mikroplastika nastaja s fizikalnim ali kemičnim razpadanjem večjih kosov plastike, denimo plastične embalaže in podobno.

Plastika v kozmetičnih izdelkih je izjemno razširjena, hkrati pa je premajhna, da bi jo filtri čistilnih naprav uspešno zadržali. Plastični delci se v vodo izplavljajo tudi med pranjem perila. Po nekaterih podatkih naj bi samo med enim pranjem akrilnih oblačil v iztok spustili približno 700.000 mikro plastičnih delcev!

Delce mikroplastike že zasledimo v večini svetovnih vodotokov in morij, njihov vpliv na organizme pa še ni čisto pojasnjen, a, kot trdijo strokovnjaki, zagotovo ni zanemarljiv. Kot še navajajo, se plastični delci kopičijo v organizmih in napredujejo po prehranski verigi navzgor, tudi do človeka. Še posebej na udaru so organizmi, ki živijo v vodi, denimo ribe, raki in školjke.

Obremenjena morja

Skorajda ni več vodnega prostora na planetu, ki ne bi bil obremenjen s plastiko. Sredozemsko in Jadransko morje sta še posebej na udaru, zaradi goste poselitve, odplak in zaprtosti. V naši bližini se v Jadransko morje izliva reka Pad, ki predstavlja debelo tretjino vseh vodnih izpustov v naše morje. V več raziskavah, ki so jih opravili na slovenski obali, so ugotovili od 150.000 pa vse do 3.000.000 plastičnih delcev na kvadratni kilometer morja. Stanje je še slabše, ko zapiha južni veter in s seboj prinese dodatne količine plastike.

Z onesnaženjem vode pa ljudje onesnažimo tudi tamkajšnja živa bitja, mnoga med njimi uživamo kot hrano. Plastične delce redno zaznavajo v prebavilih rib, napredovanje tujkov v meso pa še ni čisto raziskano. Najbolj na udaru so tiste ribe, ki se zadržujejo in prehranjujejo bližje obale in iztokov izpustov, denimo ciplji. Potencialne toksične snovi se tudi kopičijo po prehranjevalni verigi navzgor, zato jih je več v večjih ribah in plenilkah, manj pa v manjših ribah, ki se prehranjujejo s planktonom. V povprečju v vsaki ribi zaznamo 5 delcev mikroplastike, v vsaki školjki pa 3. Kljub temu, da relevantnih podatkov o vplivu plastike na meso rib (in druge hrane za človeka) še ni, pa njen vpliv gotovo ni nepomemben. Skrb zbujajo tudi snovi, ki jih dodajajo plastiki, denimo hormonski motilci in podobno, kar poveča toksičnost delcev mikroplastike.

Mogoči ukrepi

Za učinkovitejše nadziranje izpustov plastike v okolje je Evropski parlament leta 2019 potrdil prepoved plastike za enkratno uporabo do leta 2021. Plastičen pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje naj bi bile prepovedane najkasneje do konca leta 2021. Zastavili so si tudi cilj zbiranja plastenk pri 90 % do leta 2029 in strožjo uporabo načela odgovornosti povzročiteljev.

Foto: Pixabay

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja