Ljubezen je v zraku …

… oziroma v vodi, vsaj za nekatere. V mislih imamo potočne postrvi, ki v tem obdobju, poleg nekaterih drugih ribjih vrst, pričenjajo z drstjo. Berite dalje in spoznajte, zakaj se razmnožujejo ravno na prelomu jeseni in zime ter kako njihova drst sploh poteka.

Razmnoževanje je bistveno za samostojen obstoj in vzdrževanje populacije nekega organizma. Ko se razmnožujejo ribe, pravimo, da se drstijo. Za ribiče je pomembno, da se zavedamo pomena drsti in obdobja, ko le-ta poteka. Takrat pustimo ribe pri miru, jih ne lovimo in kakorkoli drugače vznemirjamo. Ključno je še poznavanje, kje in kako poteka drst. Tudi ko je že zaključena, ne brodimo po vodotoku. Tam so namreč drstne jame v njih pa oplojene ikre, ki bi jih s hojo lahko poteptali in uničili. Poglejmo na primeru potočnih postrvi, kdaj, kje in kako poteka njihova drst.

Kdaj?
Drstijo se od novembra do marca (nekateri starejši viri¹ navajajo, da le do februarja). Najpogosteje poteka drst decembra in januarja², novejši viri³ pa pravijo, da novembra. To je odvisno tudi od vodotoka, vremenskih okoliščin in temperatur. Bolj bo okolje temno in »turobno«, prej se bo pričela drst. Isto velja, če bo hladneje. Visoke jesenske temperature zraka in vode k sprožanju drstnega nagona ne pripomorejo praktično nič.

Drst potočnih postrvi se bo navadno pričela, ko se bo shladilo in bo dan krajši. Omenjeno sproži spremembe v ribjem organizmu in mu tako sporoči, da je čas za razmnoževanje.

Kje?
Potočnice se drstijo v bistri, nizki in hitri vodi s prodnatim (kamnitim) dnom. Na drst praviloma plavajo proti toku, tudi mimo večjih ovir, denimo jezov. V tem pogledu so podobne anadromnim vrstam, ki živijo v morju in plavajo na drst v reke. Sicer se naše celinske potočnice ne premikajo preveč rade. Drst bodo opravile blizu mesta, koder prebivajo čez leto. Zdi se, da jim je pomembneje, da najdejo mirno mesto na dnu iz pravega materiala in granulata. Ikre odlagajo v mešanico, ki ima večje pore. Blato in mulj odstranijo s premikanjem repne plavuti.

Kako?
Vse se dogaja okoli samice. Najboljše plemenke so takšne, ki merijo med 35 in 45 cm. Večje in starejše nimajo ustrezne biološke kakovosti, zato je uspeh pri drsti manjši³. Okoli nje se zberejo samci in tekmujejo. Prevlada največji in najmočnejši med njimi, ki odganja manjše in šibkejše primerke. Samica s telesom izkoplje na dnu jamico in vanjo iztisne ikre, samec, ki je ob njej, pa jih prekrije s spermo. Mogoče je, da pri tem aktu sodeluje več samcev, tako da je genska kombinacija pestrejša.

Število iker, ki jih odloži samica, je različno. Navadno jih je od 1000 do 3000 na kilogram njene teže. Ikre merijo v premeru od 4 do 5 mm in so precej večje od iker krapovcev. Po oploditvi samica navadno zapusti drstno mesto, samec pa ostane in varuje »gnezdo«.

V revnejših vodotokih se drstijo tudi primerki, ki niso dosegli najmanjše lovne mere. Ti imajo, jasno, manj iker, ponekod ne več kot 50. Iz njih se bodo spomladi izlegle mladice, ki bodo plavale v plitvinah. Do odrasle dobe jih bo od njih preživela le peščica.

Ste bili priča drsti in ste posneli fotografije? Sporočite nam in objavili jih bomo med zgornjim besedilom.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!

Viri:

1. Svetina, M., Verce, F. (1960). Ribe in ribolov v slovenskih vodah. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije.
2. Svetina, M, Verce, F. (1969). Ribe in ribolov v slovenskih vodah. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije.
3. Korošec, T. et. al. (2000). Muharjenje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.