Kateri krmilnik je najprimernejši?

Ribolov s krmilnikom oziroma t.i. feeder ribolov je iz leta v leto priljubljenejši. S tem izredno dinamičnim načinom ribolova lahko ujamemo krape, vse vrste belic, občasno pa nas preseneti tudi prijem ščuke, potočne postrvi in drugih podobnih rib, ki rade posežejo po talni hrani. Ker je krmilnikov kar nekaj vrst, smo naredili njihov izbor in napisali, v kakšnih okoliščinah jih uporabljamo.

Tako kot se starejši ribiči šalijo, da so včasih ločili trnke glede na breg, s katerega so lovili, pa izbira pravega krmilnika ni hec. Na voljo jih imamo ogromno in odločitev, s kakšnim lovimo, lahko loči med uspehom in porazom. V grobem razlikujemo med klasičnimi, mrežastimi in metodičnimi krmilniki. Vsi se v nadaljevanju delijo tudi glede na odprtost košarice, material, iz katerega so izdelani, in glede na težo.

Klasični krmilnik brez zapore
Klasični krmilnik brez zapore
Klasični krmilnik brez zapore

Klasični krmilnik brez zapore (z odprtim zgornjim in spodnjim delom) je lahko izdelan iz mrežaste plastike ali kovine. Vanj natlačimo krmilo, ki izhaja v vodo in oddaja arome. Najbolje se obnese tam, kjer je voda globlja od 1,5 metra. Klasični krmilnik uporabimo vedno, ko pri ribolovu zadostuje manjša količina krmila. Na voljo je v različnih velikostih. Manjši so primerni za lahkotnejši ribolov linjev, manjših belic in krapov. Večjega uporabljamo v močnejših tokovih rek, za ribolov mren, večjih krapov in tako naprej. V tovrstne krmilnike navadno stlačimo praškasto krmo z večjimi partikli, denimo kuhano koruzo, zdrobljenimi bojliji in različna semena.

Mrežasti krmilnik
Mrežasti krmilnik
Mrežasti krmilnik

Mrežasti krmilniki oddajajo krmilo in njegove arome hitreje kot plastični. Navadno jih uporabljamo v tekoči vodi, kjer pripomore k sproščanju vonjav tudi močnejši rečni tok. Mrežaste krmilnike uporabimo takrat, ko je voda plitva oziroma ni globlja od 1,5 metra. Teoretično jih ne uporabljamo v globoki vodi, saj se med padanjem proti dnu iz krmilnika po nepotrebnem izplavi zelo veliko krmila. Plastične izvedbe mrežastega krmilnika so primernejše za ribolov v revirjih z obilico podvodnega rastlinja. Lažji krmilniki omogočajo hitrejši dvig v vodnem stolpcu, posledično pa se zmanjšajo možnosti za zapenjanje v rastlinje.

Krmilnik z zaporo
Krmilnik z zaporo
Krmilnik z zaporo

Tovrstne krmilnike uporabljamo, ko želimo krmiti z živimi vabami, zlasti s kostnimi črvi. Te zapremo v neke vrste škatlico, ki ima odprtine. Ko je krmilnik na dnu, črvi počasi lezejo iz njega. Pri ribolovu pomaga tudi, če jim dodamo nekaj praškaste hrane. Kombinacija je naravnost odlična pri rečnem ribolovu belic, ki obožujejo arome in mesnate prigrizke. Hitrost pobega črvov iz krmilnika lahko nadzorujemo tako, da odprtine prevlečemo s plastično vrečko in jih tako zapremo.

Metodični krmilnik
Metodični krmilnik
Metodični krmilnik

Metodični krmilnik najpogosteje uporabimo pri rečnem ribolovu. V kombinaciji z njim vedno navežemo kratko predvrvico in trnek z vabo skrijemo v krmilo, ki ga natlačimo v krmilnik. Poanta krmilnika je, da odprtost omogoča hiter izmet krmila in arom. Ribe pripravi k mrzličnemu prehranjevanju. Med zaletavanjem v krmilnik ena od njih najde tudi trnek z vabo in z malo sreče nam jo uspe ujeti.

Katerega od zgoraj omenjenih pa najraje uporabljaš ti? Sporoči nam v komentar spodaj.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vire:

  • anglingtimes.co.uk
  • Youtube.com

avatar

Jure

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja