Kaj pa, ko riba ne dela?

Ti je to kaj znano: greš za vodo, prepričan si v uspeh, ker si se prej dobro pripravil. Tudi začetniki upajo na ulov, računajo vsaj na začetniško srečo. A zgodi se, da ribe nočejo prijemati! Kakorkoli se že trudiš, menjaš vabe, pozicije – riba ne dela. Zakaj?

To, da ostane ribič brez prijema, je povsem običajna zadeva in se dogaja amaterjem pa tudi “profesionalnim” ribičem. Trik je, da se iz praznega ribolovnega dne nekaj naučimo in ne ponavljamo enih in istih starih napak. Kje so torej razlogi, da ribe ne prijemljejo? Razlogov za to je lahko več. Spodaj jih naštevamo le nekaj.

Tam, kjer lovimo, rib pač ni

Tudi to se dogaja. Včasih že tako v revirju ni veliko rib in se v času našega ribolova nahajajo drugje. Lahko da se lotevamo ribe, ki je v določenem revirju sploh ni, ali pa jih iščemo na napačnih mestih. Videli smo že mojstre, ki so lovili krape v največjem rečnem curku (ja, ta je primernejši recimo za lov mrene). Prav tako je bila zanimiva ekipa iz tujine, ki je z muharico premetavala enega od primorskih vodotokov v želji po ulovu sulca. Samozavest na nivoju, a sulca tam vseeno niso videli, kaj šele ujeli.

Uporabljamo napačno vabo

Zgodi se vsakemu, sploh, če revirja ne poznamo in se preveč zanašamo na pretekle izkušnje. Splača se malce pobrskati po spominu in ribiški torbi. Vedno si pripravimo malce večjo izbiro, da lahko bolje pokrijemo različne okoliščine. Če revirja ne poznamo, o njem povprašamo prijatelja. Tudi na družbenih medijih se bodo še našli ribiči, ki bodo delili uporabne izkušnje. Muharjem se splača ozreti po okolici, pokukati pod gladino in pogledati, s čim se ribe v tistem trenutku prehranjujejo. 15-minutna investicija v raziskovanje se bo na koncu izplačala.

Napačna velikost vabe ali opreme, napačna barva vabe

Vabo prilagodimo velikosti ribe, ki jo lovimo. Isto storimo s trnki, predvrvico in drugimi ključnimi deli opreme. Če dvomimo, vzamemo s seboj več velikosti in preizkušamo. Ni vrag, da nam nekega dne ne bi uspelo!

Glede barve je bilo napisanega že ogromno čtiva. Pri lovu plenilk upoštevamo čez palec pravilo, da lovimo s svetlejšimi vabami v mraku ali ko je voda motna. Temnejše barve uporabimo čez dan in ko je voda bistra. Pri naravnih vabah, s katerimi lovimo na dnu, upoštevamo sestavo dna. Je na ribolovnem mestu mulj? Kako riba vidi našo vabo? S čim v revirju najpogosteje lovijo drugi? Bi se morda splačalo zamenjati barvo vabe: pri koruzi lahko poskusimo z rdečo.

Lovimo ob napačnem času

Tale bo za nekatere trd oreh. Poleti zamujamo ogromno, če pridemo na ribolovno mesto prepozno ali pa se prehitro odpravimo domov. Z dnevno dovolilnico lahko načeloma lovimo od zore (točno 1 ura pred sončnim vzhodom) do mraka (točno 1 ura po sončnem zahodu). V tem času so ribe najaktivnejše, kar še posebej velja za specifične vrste: linja, ščuko, sulca (lovimo ga samo jeseni in pozimi!). Tudi soško postrv, kraljico tekočih voda jadranskega porečja, bomo najuspešneje lovili prav zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.

Hitrost premikanja vabe je pomembna

Ko gremo na ščuko ali katero drugo kolikor toliko plenilsko vrsto (tudi na klena!) z umetno vabo, se bomo prej ali slej sprijaznili z dejstvom, da je hitrost premikanja vabe izjemnega pomena. Prilagajamo jo glede na velikost ribe, velikost vabe, hitrost pretoka vode, letni čas, temperature vode, čas v dnevu in številne druge dejavnike. Za uspešno prilagajanje hitrosti vodenja vabe je pomembno, da ribe vidimo, ni pa to vedno nujno. Če se ribe počasi odzivajo ali ne prijemajo, poskusimo vabo upočasniti, jo morda voditi na malce drugačen način (s krajšimi ali dajšimi premori med potegi). Ko je voda toplejša in so ribe agresivnejše, tudi vabo vodimo hitreje. Nekatere ribje vrste so za hitro vodenje vabe še posebej dovzetne, denimo ostriži, postrvji ostriži (bassi), manjše ščuke … Vedno pa pazimo na okoliščine, kajti one pogojujejo obnašanje ribe in ne obratno!

Si izmeril temperaturo vode?

To seveda ni potrebno, dovolj je, da vanjo potopiš roko ali temperaturo odčitaš iz spletne strani vodne postaje. Temperatura vode je ključna za obnašanje ribe oziroma raven njene aktivnosti. Ko je voda hladnejša od 5 stopinj celzija, bodo ribe praktično hibernirale. Vse nad 20 stopinj prav tako predstavlja stres, razen morda za določene vrste (krap, linj, klen, zelenika, …). Od temperature vode je odvisna tudi raven kisika, lastnost, ki igra pomembno vlogo zlasti v stoječih vodah. Zjutraj je raven kisika najnižja, to pa predvsem tam, kjer je v revirju veliko podvodnega rastlinja. Pomanjkanje ključnih življenjskih elementov predstavlja stres, ki se odraža tudi na aktivnosti rib. Če smo pozorni na različne podrobnosti revirja, se bomo na ribolov temeljiteje pripravili; temperatura je pomemben ali celo ključen del predigre med ribičem in ribo.

Pijanica

Uf, kolikokrat smo bili priča obvodnim veseljačenjem! Konkretno vinjeni ribiči se na ribolov niso osredotočali, zato tudi niso nič ujeli. Včasih se je kdo spotaknil ob palico, jo zlomil ter tako povzročil sebi ali prijatelju še dodatno škodo. Nekoč je neprevidna ekipa ob neki prleški gramoznici zažgala šotor, ker je veter vanj odnesel žareče oglje, prijatelji pa so po neprespani noči (in desetinah popitih piv) onečedili ribolovno mesto in z glasnim kruljenjem (saj menda vemo, zakaj 🤣) spodili še tiste ribe, ki so na ribolovnem mestu ostale zaradi predhodnega krmljenja. Kako bo od vina utrujeni ribič sploh kaj ujel?

Glede na naše bogate izkušnje je lahko to, da “riba ne dela”, le izgovor za našo nesposobnost. Vsekakor pred tarnanjem preverimo opremo, vabo, preglejmo ribolovno mesto. Če so ribe v vodi, se jih načeloma vedno da ujeti 😉

Dober ribič na koncu dneva ni tisti, ki ujame največjo ribo, temveč tisti, ki dokaže, da se v daljšem časovnem obdobju zna spoprijeti z različnimi situacijami in zadostiti svojim notranjim željam. Za nekoga bo to metrski sulec, za drugega ostriž dolžine 22 cm. Kako pa se z vpisano ničlo po koncu ribolovnega dne spoprijemaš ti? Vabljen, da napišeš v komentar spodaj 😊

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri oblikovanju smo uporabili vir:

  • wideopenspaces.com

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

3 thoughts on “Kaj pa, ko riba ne dela?

  • avatar
    06/08/2020 pri 12:54
    Permalink

    jaz vedno ujamem ribo, res je da je lahko tudi mali klen zadovoljstvo. Pa dober prijem!

    Odgovori
    • avatar
      17/08/2020 pri 20:52
      Permalink

      Nimaš ti zgleda pojma. Ne moreš vedno ribe ujet ja kje si pa to videl. Kaj pa čar ribolova?!?!! Tako da ne nakladaj

      Odgovori
  • avatar
    19/08/2020 pri 7:00
    Permalink

    Lej, včasih rib pač ni. Pogosto opažam da so manjši revirji prelovljeni, sploh taki, ki jih je razdejala ujma. Vodno razdejanje vleče škodo na staležu še leta kasneje. Nekaj doprinese tudi morebitno revno stanje upravitelja revirja, in se z vlaganjem varčuje, oziroma se pač vloži predpisani minimum. Karte pa se vseeno prodajajo po cenah kot da je revir poln, včasih še podprto z neutemeljenimi novicami, kako velika količina rib je bila vložena. Slovenski ribolovni revirji, sploh muharski, so v splošnem kar velik nateg. Kjer si eno leto videl rep pri repu (ker si slučajno naletel na čas kmalu po vlaganju) bo lahko drugo leto tudi puščava.

    Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja