Zahtevnega dela je v RD vedno več, prostovoljcev vedno manj

Ker se zdi, da je delo v ribiških družinah vedno zahtevnejše, smo se odločili, da zadevo preverimo. Poklicali smo eno večjih RD v Osrednjeslovenski regiji, RD Bistrica Domžale, kamor je včlanjenih več kot 300 ribičev. O izzivih in delu sta spregovorila vidnejša predstavnika RD, dr. Tomaž Lavrič, tajnik, in Primož Mahkovec, gospodar ribnikov.

RD Bistrica Domžale spada med večje RD v Osrednjeslovenski regiji. Vanjo je včlanjenih več kot 300 članov, ki preko RD upravljajo z zahtevnim območjem. To se razteza preko devetih občin; obsega celotno porečje Kamniške Bistrice, kar je skoraj 400 km vodotokov, gospodarijo pa tudi s kar 16 ribniki in 2 jezeroma.

V RD, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu, so sami prostovoljci. “V skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo imajo člani za opravljanje ribiškočuvajske službe in funkcije gospodarjev sklenjeno pogodbo, v kateri pa ni predvidenega izplačila za opravljeno delo. Delo v RD je namreč prostovoljno in častno,” je takoj na začetku poudaril Lavrič.

Koliko prostovoljnih delovnih ur opravite vsako leto?

Lavrič: Na leto jih v povprečju skupaj opravimo okrog 10.000.

S čim se največ ukvarjate?

Lavrič: Največ aktivnosti je pri izvajanju ribiškega upravljanja z elektroodlovi rib (redni in intervencijski izlovi) in poribljavanji rib, nato opravljanje ribiškočuvajskih obhodov, izvajanje letnih aktivnosti v štirih pododborih vključno z ribiškimi objekti, nato tajniško delo in administracija članstva. Nekoliko manj dela je v disciplinskem sodišču in nadzornem odboru.

Mahkovec: Se strinjam s tajnikom. Največ se dejansko ukvarjamo z izlovi in vlaganjem.

Oglejmo si vodstvo RD. Katere funkcije ga sestavljajo?

Lavrič: Vodstvo sestavljajo predsednik, tajnik in podpredsednik, ki so vključeni v izvrševanje sklepov in razne aktivnosti, povezane z vodenjem društva, sledita oba gospodarja za tekoče vode in ribnike, vodja čuvajske službe ter po dva predstavnika iz štirih pododborov, kar šteje skupaj 13 članov.

Koliko prostovoljnih delovnih ur opravi v povprečju letno vsaka funkcija?

Lavrič: V povprečju je to letno okrog 250 ur na funkcijo, s tem da nekatere aktivnosti vzamejo še več časa (čuvajska, gospodarska, predsedniška, tajniška), druge pa manj.

Mahkovec: Ko sem še štel, sem letno opravil med 300 in 500 delovnih ur.

Kako kompleksna so dela na teh funkcijah?

Mahkovec: Dela, ki jih opravljamo v RD, so čedalje kompleksnejša. Za vsako delo oziroma funkcijo se moraš specializirati. Če želiš, da je delo kakovostno opravljeno, se moraš poglobiti v vsako opravilo. Priprave planov, nalog in poročil pa dejansko vzamejo več časa kot pa samo opravilo.

Lavrič: Med kompleksnejšimi nalogami so zagotovo čuvajska in gospodarska funkcija, odločevalsko – vodstvena ter tajniška funkcija.

Lahko pokažete na kakšnem primeru?

Lavrič: Pri čuvajskih aktivnostih je potrebno slediti letnemu načrtu in v primeru vse pogostejših kršitev s področja ribiškega upravljanja in varovanja okolja sodelovati pri postopkih odkrivanja, beleženja, spremljanja, poročanja ter komuniciranja z javnostjo in pristojnimi organi. Pri gospodarski funkciji se srečujemo z izbiro ribogojcev, pregledom potrebnih dovoljenj, pogajanji pri nakupu rib, koordinaciji in izvedbi zahtevanih elektroodlovov ter rednem vzdrževanju elektroodlovne opreme. Pri odločevalski funkciji gre predvsem za sprotno proučevanje zakonodaje in predpisov s posameznega področja dela, na katerega se nanaša delo RD (davčno področje, kazensko pravno in upravno področje, okoljevarstveno področje, gradbeno področje,  …), s pogajanji z izvajalci gradenj v vodotokih, izbiranjem ustreznih možnosti, komuniciranje z notranjo (člani) in širšo javnostjo (župani, mediji, zveze, društva, inšpektorji itd.).

Pri tajniških aktivnostih so v ospredju redna vzdrževanja vseh predpisanih evidenc (članstvo, ribiški kataster idr.), finančno poslovanje, urejanje spletnih strani, vodenje historične dokumentacije društva, zagotavljanje skladnosti s sprejetimi notranjimi akti društva in redna priprava gradiv članom za seje in izvrševanje sklepov s sej.

S kakšnimi orodji – tudi modernimi – si pri tem pomagate?

Lavrič: Ribiškočuvajska služba si za vodenje evidence o obhodih  kontrolah, porabljenem času in kilometrih pomaga z elektronsko rešitvijo eČuvaj, kjer so vsi podatki vnešeni v sistem sproti in se ne pripravljajo več na papirju. Gospodarja uporabljata elektronsko evidenco RIBKAT, kjer se zagotavlja predpisane podatke o izvajanju gospodarske aktivnosti v skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo.

Za vodenje sej in zapisnikov se vsi podatki in zapisi z računalnikom beležijo v elektronskih zapisih, ki so vsem pristojnim članom posredovani izključno v elektronski obliki. Pomembno vlogo ima tudi mobilna telefonija, s katero je danes opremljen vsak član in komunicira preko elektronske pošte, spletnih družbenih omrežij ali po telefonu. Na ta način potekajo občasno tudi korespondenčne seje, ki prihranijo ogromno časa in stroškov v zvezi s sprejemanjem ključnih in hitrih odločitev. Omeniti velja še spletno bančništvo, ki omogoča celovito finančno poslovanje od doma.

Kot izjemna pridobitev, s katero se bo prav tako prihranilo veliko časa, je elektronska letna dovolilnica, ki nadomešča papirnato knjižico in omogoča preglednejše poslovanje ter hitro rekapitulacijo, za kar smo do sedaj potrebovali vsako leto preko 20 članov, ki so vse delo opravljali ročno.

Mahkovec: Pri delu so nam najbolj v pomoč računalniki in pametni telefoni.

Poglejmo še v prihodnost. Kako se bo po vaše razvijalo prostovoljno sladkovodno ribištvo pri nas? 

Lavrič: Prostovoljno slovensko ribištvo bo skozi leta stagniralo in se zmanjševalo. Razlog za to je v vse večjem obsegu nalog, ki jih država nalaga v skladu s koncesijskimi določbami ribiškim družinam, brez možnosti pridobivanja subvencij npr. za modernizacijo in posodabljanje sredstev in opreme, kar danes financiramo RD iz lastne članarine. Drug razlog je generacija članstva, ki ne vidi ali vidi zelo malo dobrobiti v skrbi za delo v sladkovodni ribiški dejavnosti z več kot 130 letno tradicijo ter v tem, da dobi za vloženo članarino le delo, veliko porabo svojega lastnega časa in nenazadnje tudi nekaj možnosti za ribolov.

Tudi znanje ni zanemarljiva ovira. Zagotovo bo ribištvo aktivno tudi v prihodnosti vendar v drugačni obliki. Nekje bo prišlo do ukinitve dejavnosti, drugje do združevanja v nove, večje družine (glede na nov zakon o nevladnih organizacijah), ponekod se bodo pojavili čisto novi ribiški upravljavci. Vsekakor se bo morala spremeniti tudi zakonodaja, ki mora dati ribiškim družinam možnost aktivnega ter odprtega ribiškega upravljanja, vendar za to ne sme obremenjevati prostovoljstva, kot temeljnega postulata solidarnosti, z novimi in novimi administrativnimi ter finančnimi bremeni.

Mahkovec: Res je opaziti, da prostovoljstvo izginja. Člani na žalost večinoma opravijo kvoto delovnih ur, potem pa jih ni več. Zelo malo je še tistih pravih zanesenjakov, ki so vedno na voljo in pripravljeni za pomoč.


Potrebam RD sledimo tudi v ekipi RibiskeKarte.si. Lani smo v sodelovanju z nekaterimi RD lansirali orodje eČuvaj, letos tudi elektronsko letno ribolovno dovolilnico (eLRD). Z omenjenima želimo olajšati poslovanje RD.

Kakšno pa je tvoje mnenje o obravnavani tematiki? Zaupaj nam ga v komentar spodaj.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vir:

  • fishingzealand.dk

avatar

Jure

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

2 misli o “Zahtevnega dela je v RD vedno več, prostovoljcev vedno manj

  • avatar
    25/02/2019 pri 1:12
    Permalink

    Sam bi se z najvecjim veseljem udelezil raznih izlovov, akcij v RD, ampak ne zelim gledati kako ti pijancki dobesedno mesarijo ribe. Raje si kdaj obujem ribiske skornje in se podam na nase potoke, ki so zapostavljeni in se z njimi noben ne ukvarja in verjamite mi da je smeti se in se. Iz enakega razloga ne hodim vec naribiska tekmovanja (plovec), saj so to zame vse prej kot ribici.
    Dober prijem

    Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja