Sulca ni več?

Zadnjič sem si pogledal TV oddajo, ki jo je Discovery Channel gostil Jeremy Wade. Oddaja je govorila o izginjanju populacije sulcev v Donavi. Gradnja hidroelektrarn, spreminjanje rečnih strug v kanale brez rastlinja in sence za ribe ter regulacija rečnih strug so le del negativnih posegov v vodotoke, ki glede na vse raziskave močno vplivajo na ves ribji živelj. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, kako vse skupaj negativno vpliva na življenje ljudi ob rekah.

Zato tudi sam podpiram zagnanost organizacije BALKAN RIVER DEFENCE in aktivnosti g. Roka Rozmana, ki z akcijo ZA SAVO javno poziva Vlado Republike Slovenije in ministra g. Vizjaka, da naj ponovno razmislita o upravičenosti postavitev hidroelektrarn na reki Savi. PETICIJA je pripravljena, tudi za vaš podpis.

Cilji peticije:

  • Ustaviti vse aktivnosti v zvezi s postavitvijo hidroelektrarn na srednji Savi.
  • Pridobiti pravice – kot državljani, občani in krajani – do sodelovanja in soodločanja pri izvedbi gradbenih projektov, ki posegajo v naš življenjski prostor.
  • Preprečiti uničevanje narave in ohraniti kakovost našega bivanja, vključno s pitno vodo.

Sicer ne vem, kako vsi protesti in peticije vplivajo na odločevalce v naši ljubi državi, vendar je moja želja, da se glas sliši in da bo uslišan. Držim pesti!

Muharjenje v Sloveniji na sulca (Hucho hucho), kralja donavskega porečja, kralja in spoštovane ribe med ribiči, sem želel izpeljati že v letu 2009. Spomin me odpelje na dogodek, ko sem v tistem času v vsem znani ribiški trgovini v Šiški kupoval muharsko palico, znamke Orvis. Ogledoval sem si muharico, model Clearwater, dolžine 9 čevljev, trdota #10. Bil sem že čisto blizu nakupa, vendar mi je neprijetna osebna situacija preprečila nakup.

Sulca muharim s težjo muharico in pripadajočo muharsko vrvico, ki je lahko potapljajoča. Foto: Flyfishingodec Slovenija
Oprema

Po tistem nisem kaj dosti razmišljal o ribolovu in muharjenju sulca. Po eni strani tudi nisem ljubitelj preživljanja prostega časa v mrzlih dneh ob vodi. S to izjavo se seveda ne bi strinjal moj kolega Rok. Za njega je namreč sulec riba zime. Bolj je mrzlo, boljši je ribolov.

Pred desetimi leti v Sloveniji muharjenje na sulca vsekakor ni bilo v prvem planu med slovenskimi ribiči. Vsem je bilo razumljivo, da se je dolgo, dolgo za edino ribolovno tehniko med ribiči smatrala tehnika vijačenja. Miti o muharjenju na največjo živečo ribo iz družine Salmoninae v naših vodah so se razblinili pred nekaj leti, ko je vse več in več ljubiteljev muharjenja na postrvi pričelo poizkušati muhariti kralja med ribami.

Ko sem pred dvema letoma spisal in objavil blog, nisem bil prepričan, da bo sulec postal zame cilj in želja. Sulec je v tem času postal riba, katero sem si čedalje bolj in bolj želel ujeti s tehniko muharjenja. In moram reči, da mi je uspelo.

Uspeh je končno tu

Sezona muharjenja na sulca 2019/20 je bila zame prelomna. V sezoni sem ujel svoja prva dva primerka. Oba sulca, ujeta s tehniko muharjenja, sem ujel v “domači” Kamniški Bistrici.

Ribolovni okoliš upravlja RD Bistrica Domžale. Ugotovitve, ki temeljijo na ulovih zadnjih let, kažejo na zavidljivo velik stalež populacije sulca v Kamniški Bistrici, kar nas zelo veseli in je zelo spodbudna novica. Ribolov sulca, ki je v upravljanju Ribiške družine Bistrica Domžale, kot veleva Pravilnik o ribolovu, je vsem ribičem dovoljen le v paru, in sicer mora biti eden izmed obeh ribičev tudi član Ribiške družine Bistrica Domžale.

Eden od sulcev, ki sem jih ujel z muharsko opremo. Foto: Flyfishingodec Slovenija

Letošnjo sezono muharjenja na sulca sva s kolegom Jernejem začela tako, kot sva jo lansko leto zaključila. V prvem tolmunu sem imel takoj bližnje srečanje s sulcem. Lep primerek, zavidljive velikosti, kar naenkrat se je znašel pri mojih nogah. Sledil je moji umetni muhi in hlastal po njej, se skoraj zapel in v trenutku srečanja iz oči v oči tudi premislil. Škoda. Oblil me je pot. Nervoza. Res? Ali sem v tem trenutku zapravil edinstveno priložnost za ulov?

Hvala bogu se to ni uresničilo. Kmalu zatem sem v naslednjem tolmunu doživel tako rekoč ”šolski” prijem. Moja reakcija je bila pravilna. Hiter zateg, močan stisk muharske palice in sulec je bil zapet. Hvala opremi, tj. muharski palici, potapljajoči muharski vrvici ter navezi laksa, da je zdržala moč in boj z velikim sulcem, ki je v dolžino meril skoraj meter. Sulec je po obveznem slikanju nepoškodovan zaplaval nazaj v nedrje Kamniške Bistrice in bo na naju počakal do naslednjič. Zagotovo!

SULEC – kralj naših voda je največja vrsta ribe iz družine Salmoninae, ki živijo tudi v Sloveniji. Trup te ribe je vretenast, riba pa ima izrazito veliko glavo z velikimi usti in številnimi zobmi, kar izkazuje plenilsko naravo sulca. Po hrbtu je sivo zelene do sivo rjave barve, boki pa so svetlejši in imajo bakren pridih ter temnejše pege, razporejene predvsem nad pobočnico. Plavuti so svetlejših odtenkov, trebuh ribe pa je svetlejše sive ali skoraj povsem bele barve.

Če še niste poskusili, muharjenje sulca toplo priporočam. Vsem ribičem te čudovite ribe želim dober prijem!

avatar

MGodec

Ribiški vodič in učitelj muharjenja. Še posebej ponosen na svojo šolo muharjenja, kjer želim vsakemu približati čarobnost muharjenja.

2 thoughts on “Sulca ni več?

  • avatar
    10/11/2020 pri 19:20
    Permalink

    Živ dokaz, da tudi discovery channel-u ne gre verjeti 100%, saj se jim ni dogodilo prvič ( predor Markovec…..), da so kakšno stvar senzacionalno napihnili do neraspoznavnosti, vsaj za nekoga , ki o stvari ne ve veliko ( in živi na drugi strani Atlantika). Vsak ribič pa, ko sliši, da neka vrsta rib izumira, pa tudi če je ni nikoli videl v živo, pa se ćuti prizadet in zato pozoren gledalec ali naročnik takih novic. Kolikor sem obveščen o situaciji v Sloveniji, je stanje sulca vsako leto boljše, trofejnih sulcev pa ujetih ( in izpuščenih) vsako leto več.
    Sosednje države proti severu pa so že tako po stanju za nekaj let pred nami.

    Odgovori
    • avatar
      15/11/2020 pri 8:55
      Permalink

      Akumulacijska jezera vsekakor močno poslabšajo življenjske pogoje tej ribi. (Pod Radečami na spodnji Savi je strokovna študija pokazala, da je po izgradnji HE sulec tam izumrl.) Seveda je na srečo v Sloveniji še kar nekaj naravnih vodotokov, kjer je populacija sulca še prisotna.
      Načrtovane nove HE na srednji Savi pa bi lahko to sliko hitro obrnile.

      Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja