Slovenski površinski vodotoki v vse slabšem stanju

Na ribiče dostikrat neupravičeno letijo očitki o negativnih vplivih na ribe in vodotoke. Neupravičeni zato, ker je morebitni kvarni vpliv ribičev bistveno manjši od njihovega pozitivnega doprinosa, ki se pozna pri ribjih populacijah in ohranjanju kakovostnih življenjskih okolij zanje (in druge sladkovodne organizme). Poglejmo, kaj trenutno najbolj pesti slovenske površinske vodotoke.

Literatura uvršča med najpogostejše kvarne dejavnike za slovenske površinske vodotoke gradnjo in obratovanje hidroenergetskih objektov, majhnih in velikih, hidrotehnične objekte, gradbeno preoblikovanje naravnih vodotokov, odstranjevanje sedimentov oziroma ekonomsko izkoriščanje prodišč, izlive okolju nevarnih snovi ter pretirani odvzem voda za kmetijske, industrijske in rekreacijske potrebe. Med negativne dejavnike šteje tudi kritične pretoke (tako velike kot majhne) v preoblikovani strugi vodotoka.

Gradbeni posegi v vodotoke

V smislu varovanja vodnih in obvodnih organizmov je gradbeni poseg v vodotoke degradacija. Kot navaja literatura, tak poseg v vodotok zmanjša prostornino in površino reguliranih vodnih korit. Ogrozi količino in kakovost vode, bistveno pa poveča hitrost vodnega toka. Posledično se spremeni režim bogatenja podtalne vode in dolgoročno se pospeši spiranje obvodnih zemljišč.

Zaradi dviga temperature vode se poveča izhlapevanje, zmanjša pa se vsebnost kisika. Tako se na dolgi rok spremeni lice vode; nemalokrat iz salmonidne v ciprinidno. Če gre za akumulacijo, se izjemno poveča izpust metana, škodljivega toplogrednega plina.

Slabo stanje se bo na neki točki moralo izboljšati

Slovenske površinske vodotoke trenutno najbolj pestijo nepravilne regulacije, kamnometi brez možnosti za zavetišča vodnih organizmov, nepravilno izdelani pragovi, goloseki, ki bistveno okrepijo osončenost vodotokov, neprimerno odlaganje hribin, zemljin in odpadnega blata v bližino ali neposredno v vodotok, izpusti industrijskih, gospodinjskih in kmetijskih odplak, …

Pogosto videvamo, kako se po rekah nenadzorovano vozijo gradbeni stroji, vedno pogostejša so tudi različna rekreacijska plovila, od motornih čolnov do vodnih skuterjev. Nekoč vitalne potoke in reke spreminjamo v kanale, nevedoč, da s tem povečamo možnosti za poplave, bistveno pa zmanjšamo njihovo biološko moč.

Zaradi človekove dejavnosti povzročena nihanja vode so vzrok za množične pogine iker, mladic, ribe pa v času drsti zaradi tega (in nepremostljivih vodnih preprek) ne morejo na mesto drsti. Zabetonirani revirji, ki so pokošeni in osiromašeni visokega rastlinstva, so tudi odličen poligon za prekomerno število ribojedih ptic in drugih plenilcev. Žalostno je tudi že večkrat dokumentirano dejstvo, da ogromno zgrajenih ribjih stez enostavno ne deluje in so le mrtva črka na papirju z gradbenim dovoljenjem.

Biološko in kemično stanje slovenskih površinskih vodotokov se je zadnja desetletja izboljšalo, česar ne moremo govoriti za njihovo fizično stanje. V imenu poplavne varnosti smo trajno spremenili nenadomestljivo pomembne habitate. Koliko časa bo moralo preteči, preden bomo spregledali in se bodo stvari morda obrnile na bolje? Žal tudi sanacija, kot ugotavljajo denimo na Cerkniškem jezeru, ne bo vedno mogoča. Samo vrnitev v prvotno stanje morda ne bo dovolj, a upanje ostaja.

Več o omenjeni tematiki si lahko preberete v odlični novi brošuri avtorja Milana Štrausa z naslovom Vplivi okolja na življenje sladkovodnih rib v Sloveniji.

Foto: Pixabay (naslovna fotografija je simbolna)

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja