Pri nas najhitreje do ulova ribe, ki pa ni domorodna

Zlasti novopečene ribiče bo zanimalo, kje lahko najprej ujamejo veliko rib, nato čim večje med njimi, šele v tretjem obdobju “ribiškega razvoja” se bodo osredotočali na nove tehnike, doživetja in širšo zasnovo ribištva. Ne gre jim zameriti. Katere ribje vrste so pri nas najprimernejše za hitre ulove?

Da bi posamezno ribjo vrsto uvrstili v skupino, ki bo zadovoljila ribiče z željo po hitrem in bogatem ulovu, mora zadostiti nekaterim kriterijem. Najprej, ribolov na to ribjo vrsto mora biti dovoljen, legalen. Drugič, rib mora biti v naravi dovolj veliko, da je njihov ribolov smiseln. Tretjič, riba mora biti dovolj velika, da bo na trnku oziroma ribiški opremi nudila odpor, da bo spodoben nasprotnik. Četrtič, njen prijem mora biti hiter, najkasneje nekaj minut po predstavitvi vabe.

Če pogledamo katalog domačih sladkovodnih ribjih vrst, ki bi zadostile omenjenim kriterijem, zasledimo vrste redečeoka, rdečeperka, zelenika, krap, šarenka, sončni ostriž in nilska tilapija. Prve tri so domorodne, a ne vedno zelo pogoste, kaj šele, da bi se zelo rade obesile na trnek. Za krapa in šarenko tudi vemo, da znata biti prav težka nasprotnika, zlasti v odprtih revirjih. Sončni ostriž živi domala povsod, rad prime, a je majhen. Poglejmo torej pobližje nilsko tilapijo.

Nilska tilapija

Sodi v družino ostrižnikov, v kateri je menda opisanih 3000 različnih, pretežno sladkovodnih vrst. Zrastejo od slabih 3 cm pa vse do 1 m v dolžino. Ostrižniki so pomembni za človeško prehrano, nekatere pa so znane kot zanimive akvarijske vrste.

Zaradi različnih prehranjevalnih navad, nekatere med njimi so rastlinojede, druge plenilske, so te vrste ostrižnikov zavzele zelo različne življenjske prostore. V naravi so najpogostejše na južni polobli, zasledimo jih predvsem v Srednji in Južni Ameriki, Afriki in Indiji.

Tilapija v Sloveniji

Tilapije živijo v Evropi v naravi le v južni Italiji, Grčiji in v Sloveniji. Pri nas so, menda od leta 2007, razširjene v mrtvici Topla struga pri Brežicah, kanalu s toplo vodo iz bližnjih term, ki se nedaleč stran izliva v Savo. Zaradi stika z odprto vodo naj bi se tilapije razširile tudi dolvodno na hrvaško Savo, vse do Lonjskega polja.

V Sloveniji je tilapija tujerodna ribja vrsta, ki zraste do 70 cm v dolžino in tehta do 4, največ 5 kg. Pri nas doseže do 25 cm v dolžino in tehta do 0,2 kg. Spolno zrelost doseže v 1 do 2 letih. Za življenje in drst potrebuje toplo vodo in to skozi celo leto, prenese pa tudi zelo slabe pogoje okolja.

Ribolov tilapije

Ribolov tilapije je mogoč celo leto, saj ni zavarovana z varstveno dobo niti z najmanjšo lovno mero. Njen ribolov je dovoljen z vsemi zakonsko določenimi tehnikami ribolova: beličarjenje, talni ribolov, vijačenje in muharjenje. Morda sta najuspešnejša beličarjenje in talni ribolov, ti dve tehniki ribiči, ki se odpravijo na tilapijo, tudi najpogosteje uporabljajo.

Ribiči, ki se na mrtvico Topla struga odpravijo na ribolov tilapije, pravijo, da gre za zelo požrešno ribo, ki prime na praktično vsako vabo. Najraje ima naravne vabe, denimo koruzo, kruh, deževnike, rada napade tudi manjše umetne vabe. Če lovimo s primerno lahko opremo, je tilapija dolžine 15 ali 20 cm spodoben nasprotnik in se zapeta dobro upira. Radi jih lovijo tudi otroci, saj je tilapij v revirju Topla struga ogromno in primejo vabo praktično takoj, ko ta pade v vodo.

Tilapija je tujerodna vrsta; zaradi posebnih bazenov term za ohlajanje vroče izpustne vode pričakujejo, da bo v nekaj letih izginila tudi iz mrtvice Topla struga, kjer je danes prisotna. Ribja populacija se bo vrstno povrnila v prvotno stanje, tilapije bodo izginile. Vsem, ki jih zanima ribolov teh ribjih vrst, predlagamo, da se v revir odpravijo čim prej. Zaradi zaraščenosti revirja domači ribiči svetujejo ribolov v spomladanskih, jesenskih in zimskih mesecih.

Foto: Wikipedia