Nenavadni ulovi, 1. del

V Sloveniji živi okoli 25 sladkovodnih vrst rib, ki so hkrati zanimive za športni ribolov. Med njimi je precej običajnih, denimo krap, šarenka ali ščuka, ki poseljujejo številne revirje od vzhoda do zahoda države. Katere vrste pa sodijo med tiste bolj eksotične, ki se na trnku ne znajdejo ravno pogosto?

Poleg sladkovodnih rib, ki jih športni ribiči razmeroma pogosto ulovimo, živijo v tekočih in stoječih vodah tudi nekatere druge ribje vrste. Ribolov nekaterih je dovoljen, druge so zavarovane. Vsekakor jih velja omeniti.

Jegulja

Gre za ribe kačaste oblike iz razreda žarkoplavutaric. Jegulje imajo sluzasto in na videz golo telo. V velikih ustih se skrivajo številni močni zobje, ki pričajo o njihovi plenilski naravi. Zrastejo največ do 2 m, večinoma do 90 cm. Pri nas veljajo za domnevno izumrle, njihova zgodovinska razširjenost pa je bila v Rižani, Vipavi, spodnjem odseku Soče in v Dravi. Posamezni ulovi so znani iz Ljubljanice, Gameljščice, Kolpe in Mure. Kri jegulje je strupena. Omeniti je potrebno, da gre za popolnoma zavarovano ribjo vrsto, zato je njen ciljni ribolov prepovedan.

Kečiga

Domorodna vrsta iz družine jesetrov ima tako značilno obliko telesa, da jo težko zamenjamo s katero drugo sladkovodno ribo, ki živi na območju Slovenije. Ima značilen zašiljen gobček z dvema paroma resastih brčic, dolg trup s posebnimi ščiti in podaljšan rep (z nesomerno repno plavutjo). Zraste do 60 cm v dolžino. Pri nas je redka, pravzaprav ni bila nikoli zelo pogosta. Teoretično jo lahko ujamemo v Savi blizu Ljubljane, blizu Krškega, v spodnjem toku Kolpe, v Muri in Dravi.

Kečige oziroma njeni bližnji sorodniki so pogostejši v zasebnih revirjih nekaterih Srednjeevropskih držav, zlasti na Madžarskem in Češkem. Tam dosežejo primerki tudi več kot 1 m v dolžino in težo do 15 kg (ekstremno veliki primerki tudi do 100 kg!), kar jih uvršča med bolj zanimive ciljne ribe za športne ribiče. Ribiči jih lovijo z močno opremo za krapa ali soma, uporabljajo običajne kraparske trnke z vabo na lasu. Navadno so to bojliji ali peleti z mesno aromo. Pri nas je popolnoma zavarovana, zato je njen cilji ribolov prepovedan.

Menek

Med sladkovodnega posebneža, katerega športni ribolov je še vedno dovoljen, sodi vsekakor menek. Gre za ribo iz družine trsk, ki je sicer pogostejša v morju severne poloble. Pri nas poseljuje predele Bohinjskega jezera, zgornje porečje Ljubljanice (Cerkniško jezero, Unica), ulovimo pa ga lahko tudi v Muri. Zgodovinsko je poseljeval tudi Ljubljanico, Savo, Krko, Dravo in odseke Sotle, Kolpe in nekaterih drugih manjših rek.

Na prvi pogled je malce podoben somu, saj gre za talno ribo. Zraste od 20 do 60 cm, izjemoma tudi več. Vsak menek nad 50 cm velja danes za kapitalen ulov. Ima podolgovato telo kačaste oblike, luske so drobne, splošna barva pa rjava do olivno zelena. Kožo dostikrat krasi marmoriran vzorec. Glava je ploščata, čeljusti močne. Na sprednjem delu spodnje čeljusti je neparen brk. Ima dve hrbtni plavuti. Ljubi mrzlo vodo, zato ga moramo tam tudi loviti. Menek se večinoma prehranjuje ponoči, zato je uspešen lov skorajda izključno zvečer (v mraku). Prijemlje na deževnike ali drugo hrano živalskega izvora. Je izjemno zanimiva ribja vrsta in velik izziv za vsakega športnega ribiča.

Druge zanimive vrste

Med redke ali zanimive ribe (obloustke), ki jih ujamemo ali vidimo med ribolovom, kaže omeniti tudi primorsko podust, ki je do nedavnega pri nas veljala za izumrlo, a so strokovnjaki Zavoda za ribištvo s posebnim projektom ponovno začeli njeno uspešno gojitev. Pred nekaj tedni so mladice že vložili v enega od gojitvenih potokov v Vipavski dolini.

Poleg nje so zelo zanimivi različni piškurji, ki jih nepoznavalci zamenjajo za jeguljo ali celo kačo. Gre za obloustke, sorodnice rib, ki jih strokovnjaki uvrščajo v razred brezčeljustnic. Odrasle živali, ki zrastejo v dolžino do 22 cm, se drstijo aprila in maja. Vidimo jih lahko posamično ali v skupinah, pogoste so tudi v mehkem sedimentu vodotoka. Pri nas živijo donavski piškur, laški piškur in morski piškur, vse tri so domorodne in ogrožene vrste. Teh vrst seveda ne bomo lovili, jih pa lahko včasih še opazimo v naravi.

Si katero od zgoraj kratko opisanih ribjih vrst že ujel (ali videl)? Sporoči nam v komentar!

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vire:

  1. Povž, M., Gregori, A. in Gregori M. (2015). Sladkovodne ribe in piškurji v Sloveniji. Ljubljana: Zavod Umbra.
  2. scottishwildlifetrust.org.uk
  3. sweetwaternow.com
  4. idnes.cz/hobby/rybareni
  5. asianscientist.com
  6. flickr.com

avatar

Jure

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

5 misli o “Nenavadni ulovi, 1. del

  • avatar
    11/11/2019 pri 19:53
    Permalink

    Ujel se nisem nobene, videl pa sem ujeto jeguljo sredi Londona. Prav tako imam letos v planu ribolov menka na Bohinjskem jezeru.

    Odgovori
    • avatar
      12/11/2019 pri 10:08
      Permalink

      Hvala za komentar. Jegulje menda dobro lovijo na Češkem. Oziroma je riba, ki se jo da ujeti. Menka se splača loviti v Bohinju, pravijo pa, da tudi v Muri (RD Mura Paloma). Dober prijem! V Unici so pred časom videli velikega menka, približno 70 cm. Ne vemo pa, kakšno je tam dejansko stanje.

      Odgovori
  • avatar
    15/11/2019 pri 22:52
    Permalink

    Sem malce pogledal zakone v RD Bohinj in sem ugotovil, da se je menek tam zaprl ze 14.11, zato bom ga lahko tam lovil sele drugo leto. Se bom pozanimal o lovu na Muri. Hvala in dober prijem

    Odgovori
    • avatar
      18/11/2019 pri 9:29
      Permalink

      Ja res je, sredi novembra se zaključi lov na menka v Bohinju. Dober prijem – morda v Muri!

      Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja