Najsmrtonosnejši virusi tega sveta
Virusi so na Zemlji od njenega nastanka, človeštvo se tako z njimi spopada od najzgodnejših začetkov našega razvoja. Zaradi narave in življenjskih navad modernega človeka se, predvsem na račun tesnih stikov, virusi danes širijo hitreje kot nekoč. Med njimi je večina ljudem povsem nenevarnih, nekateri pa so smrtonosni. Kateri?
Med najnevarnejših 5 štejemo virus Marburg, ebolo, virus stekline, HIV in Mers. Visoko na seznamu se znajdejo tudi različni drugi koronavirusi, rotavirusi, Sars, denga, hanta, influenca in variola (črne koze).
Najnevarnejši virusi so načeloma za človeka smrtonosni, med takšne, ki pri ljudeh vzbujajo srh pa štejemo tudi viruse, ki jih sicer uspešno krotimo, a so nevarni zaradi razširjenosti ter sposobnosti hitre in učinkovite mutacije.
Ebola
Virusna hemoragična mrzlica sodi v skupino filovirusov. Poznana je iz sredine 20. stoletja, izvirala pa naj bi iz centralne Afrike. Inkubacijska doba poteka hitro in traja od 2 do 21 dni. Ljudje se okužimo preko krvi, blata in drugih telesnih tekočin. Bolezen ima visoko smrtnost (tudi do 80 %), potek je hud. Okuženi dobi visoko vročino, sledi slabost, bruhanje, driska, močne krvavitve in večorganska odpoved. Bazen virusov naj bi se nahajal med populacijami netopirjev.
Marburg
Virus Marburg, ki je dobil ime po mestu v Nemčiji, koder so ga izolirali in opisali, je podoben eboli. Do prenosa okužbe pride zaradi stika z okuženim tkivom primatov ali med ljudmi preko krvi, blata in želodčnih izločkov. Virus je izjemno kužen in povzroča hudo obliko hemoragične mrzlice, za katero je značilna visoka vročina, blodnje in obilno notranje in zunanje krvavenje.
Steklina (angl. rabies)
Gre za virus, ki povzroča bolezen osrednjega žičevja. Obolevajo toplokrvne živali, prenaša pa se tudi na človeka. Po okužbi, do katere pride zaradi ugriza okužene živali, sledi obdobje inkubacije. To je lahko hitro ali zelo dolgo, v povprečju pa traja nekaj tednov ali mesecev. Ko virus pripotuje do hrbtenjače, sledi obdobje začetnih znakov bolezni: pacienti imajo vročino, glavobol in pogosto bruhajo. Tretja faza lahko nastopi v dveh oblikah, furiozni ali paralitični. Za prvo so značilni močni krči, strah, pretirano slinjenje. Smrt nastopi približno teden dni v komi zaradi odpovedi srčne mišice ali splošne ohromitve. Za paralitično fazo je značilna ohromitev mišic, vročina in zaprtje. Smrt nastopi zaradi ohromitve dihalnih mišic.
HIV
Virus človeške imunske pomanjkljivosti, ki povzroča bolezen aids oziroma sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, naj bi izviral iz centralne Afrike. Prvič so ga zaznali v drugi polovici 20. stoletja, obolenje pa je v obliki kolapsa imunskega sistema in posledično številnih pridruženih bolezni silovita izbruhnila med populacijo gejev v ZDA. Ker v resnici ta virus ne izbira med spoloma oziroma spolno usmerjenostjo, je izjemno pomembno, da se pred njim (tako kot pred drugimi) ustrezno zaščitimo.
Hiv se prenaša s krvjo, med nezaščitenimi spolnimi odnosi in pri souporabi okuženih igel. Okužbe preko sline, solz ali znoja niso znane. Po okužbi nastanejo gripi podobni znaki, ki po nekaj tednih izzvenijo. Bolezen napreduje počasi, deluje tako, da uniči limfocite. V napredovani fazi se pokaže v obliki kolapsa imunskega sistema, pljučnice, rakavih obolenjih in podobno.
Mers
Mers oziroma middle east respiratory syndrome je okužba dihal z vrsto koronavirusa. Značilna je za Bližnji vzhod, prenaša se predvsem med živalmi, denimo kamelami (te naj bi bile bazen za virus MERS-Cov), hitro pa se razširi tudi na človeka. V Sloveniji ga še nismo ugotovili, je pa povsem mogoče, da se bo z njim okužil kateri od popotnikov, ki obišče Bližnji vzhod ali nekatere države na vzhodni strani Afrike (Kenija, …).
Foto: Pixabay
