Krap je v Sloveniji domoroden

V mislih imamo divjo obliko (Cyprinus carpio), katere predstavniki imajo vretenasto, bočno rahlo stisnjeno telo, pokrito z luskami. Ste vedeli, da so (sub)fosilne ostanke teh krapov našli na zahodnem robu Ljubljanskega barja in da so stari približno 5600 let?

V zadnjem času je tudi med ribiči pogosta polemika, ali je krap pri nas domoroden, ali ne. Vsak zagovarja svoje stališče, ki pa je le redko utemeljeno. Pri debati moramo upoštevati obliko krapa, o kateri govorimo. Donavska divja oblika je pri nas domorodna, gojena pa ne.

5600 let stari ostanki krapa

Govedič (2004) poroča o subfosilnih ostankih krapa, rdečeperke, ščuke, navadnega ostriža in rdečeoke iz arheološkega najdišča Hočevarica na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Ribe naj bi ujeli predstavniki koliščarjev iz obdobja približno 3600 let pred našim štetjem. Pomembni so zlasti ostanki krapa, saj predstavljajo “najstarejši materialni dokaz o avtohtonosti krapa v Sloveniji” (Govedič, 2004).

V sklopu raziskav arheološkega najdišča Črešnja pri Bistri so poleg najdb ostankov ščuke, navadnega ostriža, rdečeperke in rdečeoke opisali tudi najdbo subfosilnih ostankov linja. Starost plasti z arheološkimi ostanki in ostanki rib okvirno datirajo v čas 3600 let pred našim štetjem, tako kot ostanke iz nahajališča Hočevarica. Omenjene ribe naj bi z neselektivnimi metodami (najverjetneje z gostimi mrežami) ulovili za prehrano prebivalci koliščarskih naselij (Velušček et al., 2004).

Druge zanimive najdbe na Ljubljanskem barju

Na holocenske ostanke rib so naleteli med izkopavanji mezolitskega najdišča na Bregu pri Škofljici. Kot navajata Križnar in Kovalchuk (2016), prvotno ribjih ostankov iz tega sicer arheološkega najdišča niso omenjali. Šele ponovni pregledi paleontološko-osteološke zbirke Prirodoslovnega muzeja, kjer je material shranjen, so nakazale na štiri ostanke rib. Med njimi je zob ščuke, telo večjega vretenca so pripisali somu, ki ga zaradi poškodb niso mogli zanesljivo določiti (Križnar in Kovalchuk, 2016). Še dve vretenci so glede na morfologijo določili, da sta pripadali smuču.

Časovna opredelitev plasti z Brega pri Škofljici je problematična; z radiokarbonsko datacijo oglja naj bi določili starost 6.380 +- 150 BP (prehod iz mezolitika v neolitik), kar se razlikuje od ocen analize arheološkega inventarja in paleobotaničnih analiz. To ne zmanjšuje vrednosti gradiva; Križnar in Kovalchuk navajata, da gre pri kostnih ostankih za verjetno najstarejšo najdbo soma na Ljubljanskem barju, najdba ostankov smuča pa je še presenetljivejša, saj gre za prvo subfosilno najdbo te ribje vrste v Sloveniji (Križnar in Kovalchuk, 2016).

Divja oblika krapa je danes zelo ogrožena; najbolj naj bi jo ogrožali prav predstavniki gojene oblike. Po nekaterih podatkih naj bi tako obliko krapa lahko ujeli le še v Muri. Podobne najdbe iz prazgodovinskega časa, kot jih omenja Govedič (2004), so sicer našli na različnih mestih ob Donavi. Barjanska je izjemno pomembna zaradi dejstva, ker so subfosilne ostanke divjih krapov prvič našli v porečju Save in tako daleč od Donave kot glavne žile donavskega povodja.

Literatura

  1. Govedič, M. (2004). Ribe na arheološkem najdišču Hočevarica / Fishes from the archaeological site at Hočevarica. V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 133–151.
  2. Križnar, M., Kovalchuk, O. M. (2016). Ostanki kvartarnih sladkovodnih rib z Ljubljanskega barja in iz Križne jame iz paleontoloških zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Arheološki vestnik, letnik 67, številka 1.
  3. Velušček, A., Čufar, K., Culiberg, M., Toškan, B., Dirjec, J., Malez, V., Janžekovič, F. in Govedič, M. (2004). Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barju. Arheološki vestnik, 55, 39-54. Pridobljeno na http://av.zrc-sazu.si/pdf/55/AV55_Veluscek_et_al.pdf

Vsebino sestavka smo deloma povzeli po: Ušeničnik Schifferstein, J. (2020). Pogled v geološko zgodovino Ljubljanskega barja in njegove okolice. Ljubljana: Ribiška družina Barje.

Foto: Pixabay

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja