Kako določiti spol ulovljene postrvi?

Od postrvjih vrst oziroma, če smo natančnejši, med predstavniki družine lososov (Salmonidae) so v Sloveniji najpogostejše potočna postrv, soška postrv, jezerska postrv in šarenka. V nadaljevanju jim bomo rekli kar “postrvi”, čeprav so med prvimi tremi in zadnjo določene bistvene razlike. V prispevku poskušamo ugotoviti, ali obstajajo zunanji morfološki znaki, s pomočjo katerih lahko določenemu primerku določimo spol.

Potočna postrv se drsti v obdobju od oktobra do februarja, jezerska postrv nekje med oktobrom in novembrom, soška postrv prav tako, šarenka pa nekoliko kasneje, od februarja do aprila. Seveda je drstno obdobje pogojeno z različnimi okoljskimi dejavniki (vodostaj, osončenost, temperature), ki vplivajo na to, kdaj se ribe odpravijo na drst.

Podaljšan gobec in izrazita spodnja čeljust nakazujeta, da gre za samca.

Smo v obdobju, ko postrvi ne lovimo, zato pa lahko spoznamo kaj zanimivega iz njihovega življenja. Določevanje spola, na primer. V ta namen bomo vedno opazovali odrasle, spolno zrele primerke, to so pri nas ribe, daljše od 25 oziroma 30 cm. (Nekateri viri sicer navajajo, da je razlika opazna že pri primerkih, ki niso spolno dozoreli; samice naj bi imele skladnejši, bolj zaobljen gobec, samci podaljšanega z daljšo spodnjo čeljustjo v primerjavo z zgornjo.)

Določevanje spola

Ena zanesljivejših vizualnih metod za določevanje spola, zlasti pri postrvih večjih dimenzij, je preučevanje oblikovanosti spodnje čeljusti. Samice imajo krajšo in zaobljeno zgornjo čeljust, pri samcih je gobec bolj podaljšan. Morda najbolj značilna razlika je pri spodnji čeljusti. Samci imajo dolgo in na začetku glave nazaj ukrivljeno čeljust, ki spominja na kljun (pravijo, da je spodnja čeljust kavljasto zakrivljena). Čeprav se tudi pri samicah dolžina gobca tekom življenjske dobe stalno povečuje pa spodnja čeljust ni nikoli tako izzivalnih oblik, kot pri samcih.

Nekateri spletni viri omenjajo tudi metodo določevanja spola s pomočjo oblikovanosti predrepne plavuti. Predrepna plavut je plavut, ki se nahaja na spodnji strani postrvjega telesa med analno odprtino in repno plavutjo. Samci naj bi imeli končno linijo plavuti konveksne oblike oziroma v obliki zaklepaja “(“, medtem ko naj bi imele samice nasproti obrnjeno, torej konkavno “)“. Metoda ni zanesljiva, zdi pa se nam zanimiva že zaradi raziskovanja telesa teh čudovitih bitij.

Pregledali smo tudi galerijo ulovov in videti je, da obstaja pozitivna povezava med spodnjo čeljustjo v obliki kljuna in konveksno obliko predrepne plavuti (samci), a ne vedno. Končno odločitev za določitev spola zato prepuščamo bralcem oziroma ribičem, za najzanesljivejšo določitev (brez odpiranja trebušne votline) pa bo poskrbela znanost. Le analiza DNK lahko z gotovostjo potrdi ali ovrže domnevo, da smo ujeli samca oziroma samico.

Nekaj fotografij:

Glede na oblikovanost predrepne plavuti prve ribe z leve sklepamo, da gre za samico (oglej si celotno fotografijo ribe tukaj). Na fotografiji na sredini sklepamo, da gre za samca (oglej si celotno fotografijo ribe tukaj). Glede na oblikovanost predrepne plavuti ribe na tretji fotografiji z leve prav tako sklepamo, da gre za samico (oglej si celotno fotografijo ribe tukaj).

Foto: Pixabay

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja