Gams v Sloveniji pogostejši, kot bi si mislili

Alpski gams (prav tako pirenejski) je bil sredi 20. stoletja na robu izumrtja, zdaj pa se je namnožil celo tako zelo, da ga lahko lovci lovijo brez bojazni, da bi ga iztrebili. Ker ga lovci najpogosteje lovijo na zalaz, je za njegov uspešen lov potrebna odlična fizična kondicija, poznavanje terena in obilo lovskega znanja.

Ne samo, da mora lovec ponj nemalokrat visoko v gore, uplenjen gams tehta vsaj 30 do 50 kg, ta teža, ki jo mora lovec prenesti, pa ni zanemarljiva.

Alpski gams je nekoliko večji od pirenejskega in tehta od 30 do 50 kg, koza od 25 do 35 kg. Samice imajo s 23 leti nekoliko daljšo življenjsko dobo od samcev, ki dosežejo 20 let. Živijo v tropih na visoki nadmorski višini, navadno nad gozdno mejo (v Alpah je to nad 1600 ali 1800 m), zato imajo povečano srce, ki tehta med 300 in 350 grami. Le tako lahko namreč zagotovi zadostno preskrbo telesa s kisikom.

Kljub maščobnim zalogam gamsi pozimi trpijo pomanjkanje hrane. Zaradi hudih in dolgih zim najbolj nastradajo mladi gamsi; v tem neugodnem obdobju jih pogine kar 30 ali celo 50 %. V prvem letu so kozličkovi rožički ravni, dveletni gams ima roglje nižje od uhljev, triletni ali starejši pa ima roglje višje od uhljev. Na tak način lahko tudi v naravi precej hitro določimo starost mladega gamsa.

Ker se gams v naravi prehranjuje predvsem s travami, ima njegovo meso prijeten okus z blago aromo po zeliščih. Med gurmani je gamsovo meso zelo cenjeno!

Foto: Pixabay