Čas – najdražja valuta za plačilo ali beg pred življenjem

Težko trdim kakšna je povprečna vzgoja v Sloveniji oz. Evropi, ker nimam nobene konkretne statistike, ampak glede na mojo okolico in okolje v katerem delujem, smo ljudje izredno naklonjeno k prepoznavanju denarja kot navijše in najbolj vredne valute. Zakaj? Enostavno, če pobrskamo po spominu in pri večini stvari, ki jih želimo kupit se ustavimo pri vprašanju: “Koliko pa to stane?”, namesto da bi se ustavili pri: “Koliko časa bom prihranil s tem nakupom/plačilom?”. No… vsa sreča, da obstajajo izjeme.

Za ta zapis me je spodbudila včerajšnja debata po opravljenem nakupu in dostavi druge kaminske peči na pelete višjega cenovnega razreda, ki jo uporabljam za dogrevanje prostora. Po dobavi je stekla debata, zakaj sem se odločil zamenjati trenutno peč, če pa le-ta deluje. Utemeljil sem z razlogi, da se mi ni zdela sigurna, da je imela nekaj svojih muh ter je konstantno zahtevala pozornost – od čiščenja cevi za dimnik, do spremljanja delovanja ventilatorja, ročnega posodabljanja nastavitev ipd… Skratka, nikoli nisem bil siguren, a sedaj dela ok ali ne (lani sem zaradi saj v cevi do dimnika imel na obisku tudi gasilce zaradi žarečih cevi, posledično zaradi neznanja in potrebe po rednem ročnem čiščenju zaradi napačnih nastavitev dovajanja zraka v kaminu). Morda bi v tem trenutku lahko celo rekel, ok, ampak to bi se pa moral sam pozanimati. Saj morda sem se, ampak mi prodajalec ni povedal točno vseh “podrobnosti”, jaz pa enostavno nisem kupil kamina, da bom diplomiral iz njegove uporabe, ampak enostavno, zato da greje prostor. Če povzamem zadnji stavek, je bistvo v tem, da stvar kupimo z namenom, da opravlja svojo funkcijo, in ne da se z njo ukvarjamo in večino časa porabimo, da jo pripravimo do tega, da jo bomo sploh lahko uporabljali. Jaz sem kupil kamin in zakaj bi sedaj moral postati strokovnjak za kamine, da bom to lahko uporabljal? Ni mi treba. Enostavno se bom odločil za nakup druge stvari. Kje pa nastane problem oz. težava v porabi časa? Večina znancev to sprejme kot nekaj samoumevnega in si misli, da če prihrani v štartu nekaj 100 EUR, bom pa potem že sam čistil to. Vse ok, edino pozabili smo na valuto: čas! Koliko časa bom porabil v naslednjih 5 letih, da bom čistil to cev in izgubljal ter širil negativno energijo, ko se bom jezil, da ne dela kot treba in klical serviserja vsakih 10 dni? Recimo, da sem na tedenski ravni porabil za ukvarjanje s kaminom (brez rednega čiščenja pepela in dovajanja peletov) cca 1h. To je na letni ravni 56 tednov * 1h = 56ur na leto, v petih letih je to cca 300 EUR(vmes sem jo vozil tudi na servis). Ok, če na hitro izračunam koliko cenim svoj čas (če prevedem, lahko to preberemo tudi kot koliko cenim sebe in svoje življenje), lahko zaključim, da mi je moja ura vredna razlike v porabljenem denarju? Npr. boljša peč je 1500 EUR, slabša pa 700 EUR, kar pomeni, da prihranim v denarni (v denarni!) valuti 800 EUR. Skoraj sigurno v tej ceni ni montaže in dobave, tako da že v štartu dobim nekaj sivih las in porabim denar ter čas, da vse to sam organiziram. Torej, če preskočim vse kolobocije potem s slabimi servisnimi storitvami pri poceni kaminih, lahko zaključim, da je moja ura v tem primeru vredna 800 EUR/300ur = 2,7 EUR. Za primerjavo, minimalna plača (trenutno 940 EUR bruto in ki je trenutno res minimum za preživet in zdaleč od tega, da bi nam omogočala sproščeno življenje), pomeni pri opravljenih 170 urah urno postavko 5,5 EUR, kar je več kot 2x več kot moj  “prihranek” pri nakupu kamina.

Torej, zakaj se “kaznovati” s krajo časa? Ne vem, enostavno za to ni enotnega odgovora.  Lahko je  beg od realnega življenja, zatiskanje oči pred problemi in iskanje potrditev v zunanjem okolju, namreč vsi se kar radi pohvalimo koliko delamo in se počutimo sprejete, malo kdo se pa pohvali, kako malo dela in lahko vseeno zelo sproščeno živi. Morda je težava,  da bomo deležni pohvale, če/ko se bomo pohvalili koliko smo pa danes delali – torej, pomembna je kvantiteta in ne kvaliteta. A ne bi bilo bolje, če bi bili pohvaljeni, ko bi rekli: danes sem pa sklenil posel življenja! Samo za 200 EUR sem kupil 100 ur mojega časa!

Kaj pomeni beg pred življenjem (lahko bi tudi napisal “Beg pred resničnimi težavami”)?  Obstaja sicer veliko praktičnih situacij, ampak vzemimo recimo obdobje pred zaključkom šolanja. Zakaj je to tako pomembno? Ker so to za večino nas zadnji trenutki pred prevzemom nove funkcije – odraslosti in samostojnega življenje. Zaključek šolanja je namreč zaključek določenega življenjskega obdobja in se znajdemo pred pragom samostojnega življenja, kar pomeni popolnoma nov svet, poln strahov in negotovosti vzporedno pa nudi brezmejne užitke in srečo. Kdo se ne bi ustrašil tega? Jaz sem se zelo in na vso srečo me je telo s svojimi reakcijami pripravilo, da sem stopil korak naprej. Skratka, na podoben način bežimo od življenja in odgovornosti skozi vsa življenjska obdobja, nekateri z delom, drugi s pomočjo oz. brezplačnim delom, tretji zopet z ekstremi v športu, četrti zopet s čim drugim…

Moramo vedeti, da večino našega dela oz. dejanj  skoraj vedno dobimo plačanega, le da ne vedno v denarju, ampak s posredno koristjo. Polnjenje ega, pohvala, sprejetost v neko družbo, mir pred domačimi prepiri, kakšno materialno ugodnost, zastonj kosilo, pijačo,…. Pohvala je izredno pogosto in v večini primerov spregledano plačilo, namreč je lahko izrabljena in ponujena pomoč ne pomeni čistosti pomoči, ampak postane pomoč sebična storitev v zameno za pohvalo. V kolikor delamo nekaj zastonj, v zameno pa pričakujemo pohvalo, to ni več delo zastonj, ampak delo za pohvalo, kar nam daje zunanjo potrditev da smo ok.

Kaj hočem poudariti? Da v primeru, da se zavedamo sami sebe (moje razmišljanje na to temo je napisano tukaj), bomo iskali načine, da prihranimo najbolj pomembno valuto v življenju – čas, in to valuto investirali v naše zdravje, ljubezen, pomoč drugim, predvsem pa v naš notranji mir, saj je to osnova za vse ostalo. Odlično razlago poda tudi Robin Sharma v svoji knjigi The Greatness Guide, (trenutno je celo brezplačna kot audio knjiga na Amazonu ) kjer na primeru ročne ure razloži, da je izredno pomembno, da si vedno kupimo najdražjo stvar, ki nam jo naše trenutne razmere dopuščajo. Zakaj? V večini primerov bo ta stvar kvalitetnejša in nam bo delovala veliko dlje. Lahko pa še dodam, da v kolikor nam stvar veliko pomeni in nam je resnično všeč, nam bo pri vsaki uporabi podarjeno tudi nekaj notranje sreče, čeprav samo trenutek. A niso to čudoviti občutki?

Kot zaključek naj podam misel, da naslednjič, ko želimo narediti ekstrem ali kupiti poceni izdelek ali nuditi pomoč ali delati nekaj zastonj, se za trenutek ustavimo in se vprašajmo o čistosti našega namena – zakaj to počnemo in če nas bo to pripeljalo do našega cilja oz. ali nam to pomeni le beg od našega življenja in problemov. V kolikor ugotovimo slednje, super, to pomeni, da bomo naredili nekaj res velikega. Nič se pa ne bat, saj menda nam nikoli ni naloženo več, kot pa lahko v danem trenutku nesemo.

Kaj je pa v tvojem življenju najdražje, kar si privoščiš in to plačaš s časovno valuto?

P.S. Nekaj najdražjih porabnikov, ki se tičejo večine izmed nas in je v naših rokah, da to spremenimo:

  • Vožnja na delo (traja cca 1 uro v eno smer, kar pomeni 2 uri vsak delavnik, 10 ur v tedenskem delavniku, cca 40ur mesec. A ni to preračunano delovni teden “vržen” v zrak?)
  • Iskanje poceni špecerije v 4 trgovinah – koliko časa in denarja porabimo ko študiramo letake in se potem vozimo med trgovinami?
  • Način ogrevanja (koliko dela je potrebnega pri kurjavi na drva v primerjavi s kurjavo na recimo elektriko ali plin?)
  • Koliko negativne energije ustvarimo, ko smo nejevoljni pri prikazovanju reklam na Youtube? To lahko odpravimo samo za 7EUR/mesec…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.