Čas je za največje lipane – 1.del

Narava spreminja barve in sezona muharjenja na potočno postrv je končana. Zdaj je čas, da našo pozornost namenimo kateri drugi, preko leta z muharskega vidika, zapostavljeni ribi. Za vsakega muharja je brez dvoma v naših vodah poleg postrvi ena od najbolj privlačnih rib za muharjenje ravno »srebrni vitez«. Lipani, posebno večji primerki so premeteni, trdoživi borci in jih le stežka ukanimo na ponujeno muho preko poletja. Nasprotno, v teh jesenskih mesecih, pa se odločijo prijeti tudi tisti največji, saj vedo da prihaja obdobje pomanjkanja zračne hrane in kopičijo zaloge za ta čas.

Lipan jeseni

Lipan bo svoje stalno ležišče v hladnih jesenskih vodah le redko zapusti, da bi ujel ličinke iz večjih razdalj, ki prihajajo s hitrim tokom. To bo storil v primerih, ko se pokaže obilnejši obrok, vreden tega premika. V tem času si namreč ne more več privoščiti, da je poraba energije večja, kot jo pridobi s tem istim obrokom. Seveda pa se dogaja, tudi v tem letnem času, da pride do večje prisotnosti žuželk (hatch) na nekem področju in takrat bodo lipani tam. Imitacije malih dvokrilcev (midges) ali česa podobnega nimajo prav velikih možnosti za uspeh v pozni jeseni. Večje ličinke iz kosmičenja ali celo manjše potezanke so se pokazale bolj primerne in produktivnejše. Zakaj je tako? Ribe so “hladnokrvna” bitja, ki so odvisni od okolja, ki jim pogojuje telesno temperaturo. Ta pa seveda uravnava tudi prehranski del metabolizma, ki je neposredno odgovoren za količino nastale energija in jo riba, kot vemo, mora racionalno uporabljati. To je tudi eden od razlogov, da celo majhna sprememba temperature vode, drastično upliva na njihovo obnašanje v tem času. Ribe namreč ne uporabijo vso energijo, ki jo daje zaužita hrana za pridobivanje telesne toplote, tako da so na milost in nemilost prepuščene nepredvidljivim vremenskim vplivom.

Zakaj? V zelo mrzli vodi se je ribja presnova močno upočasnila (če se nizka temperatura vode stopnjuje, lahko celo poginejo), kar ima številne logične posledice. Pomanjkanje hrane, premalo zaužite hrane ali dosti zaužite hrane toda počasi delujoča presnova in posledice so tu. Morate se zavedati, da ribe jeseni ne potrebujejo več toliko hrane kot poleti, kar je po svoje dobro, glede na to, da je v zelo hladnih mesecih (posebno pozimi) zelo malo razpoložljive hrane. Ribe bodo iz tega vzroka apatične, čeprav se bodo občasno hranile, vendar ne tako in toliko kot v toplejšem delu leta, ko njihov metabolizem dela, zaradi temperature, s polno paro.

Tu je potrebno iskati tudi razlog zakaj so ribe med utrujanjem v mrzli vodi zelo hitro povsem izčrpane; sicer podobno kot v poletnih mesecih, ko je voda razmeroma topla, vendar iz nekoliko drugačnih razlogov. Tokrat to ni odvisna od koncentracije kisika v vodi. V hladnih vodah je kisika popolnoma dovolj. Kisika pa seveda zahteva izgorevanje kalorij za proizvodnjo energije, če pa je metabolizem zelo počasen, ta postopek ni učinkovit. Torej kisik je neuporaben za ribe, saj lahko skuri kalorij, ki so v tem času življenskega pomena. Zato je potrebno majnše, podmerske ribe, ali tiste, ki jih ne nameravamo vzeti, takoj reanimirati, kar se da hitro in brez odlašanja, v nasprotnem primeru bodo poginile. Razlog so njihove nizke energetske rezerve in njihova presnova, ki ni sposobna proizvesti dovolj energije, da bi ponovno uspostavila normalne vrednosti za obstanek. Tega se zavedajte in ravnajte z lipani tudi v teh mesecih zelo previdno.

Pa dober prijem vam želi in obilo ribiških užitkov v kosanju z najlepšimi predstavniki naših vodah,

Vladimir Miki Mikec