Zajezevanje rek je škodljivo!

Intervju z Andrejo Slameršek, predsednico Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS)

V zadnjem času se največ govori o (dodatni) zajezitvi Mure in Save. Kaj se tam dogaja?
Andreja Slameršek je predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije.
Andreja Slameršek je predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije.

Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010-2020 (ANOVE) in Energetski koncept Slovenije (EKS) predvidevata kot obnovljivi vir energije maksimalno izrabo rek. Prav tako že potekajo postopki presoj vplivov na okolje za umeščanje HE na Muro in Savo.

Kdo stoji za vsem tem?

To so Holding slovenske elektrarne in podružnice, pri tem jih močno podpira Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Živimo v obdobju presežkov električne energije, pri nas in na zunanjem trgu. Vedeti moramo, da smo neto izvozniki električne energije, zato ni logično, da bi proizvajali več. Trenutno je nesprejemljivo govoriti, da bi šli v maksimalno izrabo rek, saj smo pri nas že več kot 50 % vodotokov uničili v energetske namene. Imamo podatke, da zaradi vseh teh obstoječih energetskih objektov izginjajo rečne vrste rib in da tudi niso upoštevali vseh drugih možnih alternativnih rešitev za doseganje cilja razogličenja in doseganja 25 % obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije. V akcijskem načrtu za obnovljive vire energije sta predvidena samo dva scenarija, v obeh scenarijih je predvidena maksimalna izraba rek, prvi scenarij predvideva sončno energijo, drugi scenarij pa vetrno. Niso predvideli vseh možnih alternativnih rešitev, med katerimi so zmanjšanje porabe električne energije, kombinacije sončne in vetrne energije z drugimi viri OVE, mednarodni projekti, nadgradnja obstoječih HE (subvencije so predvidene samo za novo gradnje) in tako naprej. Poleg tega promet prispeva kar 41 % toplogrednih plinov v Sloveniji in kot tranzitna država bi morali dajati poseben poudarek reševanju te problematike. Tega zagotovo ne bodo rešile nove HE. Trenutno imamo viške, zato je to, kar sem omenila, nujno potrebno. Nedavno smo imeli srečanje z Evropsko Komisijo in predstavnik Elesa je povedal, da bi ob maksimalni izrabi vodotokov v Sloveniji proizvedli do 10 % električne energije (s tem, da ni upošteval hidroloških suš). Maksimalna izraba vodotokov pa pomeni 19 velikih in približno 100 malih HE. Povedano po domače: minimalni izplen za izjemno veliko škodo. Tudi v energetskem konceptu so zapisali, da bodo vse gradnje zdaj dosti dražje, ker gredo na manj optimalna območja. Potrebni bodo obsežnejši posegi v okolje in negativni vplivi bodo večji. Ne govorimo samo o vplivu na biotsko raznovrstnost, temveč tudi na podtalnico in s tem na ljudi.

Če se število hidrocentral poveča, se podtalnica zmanjša? Kako to?

Gre za upad ali dvig podtalnice ali celo za spremembo smeri podtalnice (kar se je zgodilo na Dravskem polju). Na Dravi je podtalnica v času gradnje v Zlatoličju neposredno ob HE padla za 9 m, na Dravskem polju pa za 2 do 3 metre. Trend padanja podtalnice se še nadaljuje. Državni monitoring kaže, da je na Muri porast podtalnice, na Dravskem polju pa upada. Na Mavčičah na Savi se je ob izgradnji jezu podtalnica sicer dvignila za 6 metrov, zdaj, ko se je akumulacijsko jezero pričelo zamuljevati, pa podtalnica pada. Predvidevajo, da bo do leta 2020 dosegla nivo pred izgradnjo HE, nihče pa ne zna napovedati, ali se bo padanje takrat ustavilo ali ne.
Podobno je nižje po toku navzdol. Pri izgradnji HE Brežice in HE Mokrice je bila država dolžna obvestiti Hrvaško o načrtovani gradnji. Soglašali so pod pogojem, da Slovenija pod zadnjo pregrado dovaža prod, ki bi ga morala prinesti reka in se s tem prepreči nihanje vode. Že zdaj zaradi elektrarn beležijo upad podtalnice v Zagrebu. In še tole. Pri nas imamo 21 velikih HE, Brežice so 22., in približno 500 malih HE, ki skupaj v »obnovljivih« virih energije proizvedejo 90 % vse električne energije, od tega 8 elektrarn na Dravi proizvede 70 % OVE. To pokaže resnično sliko, kako majhen izkoristek imajo elektrarne v primerjavi z izjemno velikim posegom, ki je dolgotrajen in vpliva na naravo in seveda posledično tudi na ljudi.
Naj še dodam, da se ob prekinitvi povezave med podtalnico in reko zmanjša samočistilna sposobnost voda in vsebnost kisika, dvigne se temperatura, uničena je tudi intersticielna favna, katere vloga je čiščenje podtalnice.

Kje je šibka točka nas Slovencev glede HE?

Glede na to, da se plane sprejema na ministrstvu, bi od tamkajšnjih zaposlenih, ki prejemajo plače iz javnega proračuna, pričakovali, da delajo v korist državljanov in naše narave. Ne pa da zastopajo posamezne interesne skupine, ki zadaj obračajo ogromne denarje. V javnem interesu je varovanje voda in zdrave pitne vode. Sama vodna direktiva predvideva, da HE poslabša ekološko stanje površinske in podzemne vode.

Kakšni so negativni vpliv HE oziroma zajezevanja? Obstaja kakšen pozitiven vpliv?

Negativnih vplivov je ogromno. Za vsako zajezevanje je treba izpeljat celovito presojo vplivov na okolje, ker ima nanj bistven vpliv in je stvar debate ali je ta vpliv sprejemljiv ali ne. Gre za izjemen poseg v okolje, gre za uničenje rečnega ekosistema. Tekočo vodo spremenimo v stoječo, kar spremeni tudi mikroklimo. Razogličenje in drugi izgovori ne pridejo v poštev, saj so ohranjeni habitati najboljša prilagoditev na podnebne spremembe. Protipoplavna direktiva in vodna direktiva narekujeta revitalizacije vodotokov, saj se bomo le tako lahko uspešno spopadali z ekstremi (poplave, suše). Najboljše rešitve in prilagoditve na podnebne spremembe so ohranjeni ekosistemi.

Kje je največji problem? Sava, Mura …?

Trenutno je problem globalen, zavedati se moramo, da je Zemlja omejena, živimo v presežkih in dejansko bomo morali začeti z varčevanjem energije, na kar opozarjajo mednarodne organizacije in mednarodna zakonodaja. Moramo v zmanjševanje. Iz obstoječega stanja, ki ga imamo, je treba potegnit najboljše rešitve, kaj ima najmanjši vpliv. Čisto vse ima negativen vpliv na okolje in nekoč bomo morali reči stop. Neomejena rast ni mogoča! Grozno je, da obstaja veliko rešitev za naše izzive, vendar to pomeni prestrukturiranje za energetike in ti danes, ki gradijo, vidijo v tem biznis, v zmanjšanju pa biznisa pri proizvajalcih električne energije ni.

Kakšna je pri tem vloga Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS)?

Naša glavna vloga je, da spremljamo vse postopke, ki so povezani z umeščanjem HE pa tudi v primeru poseganja v vodotoke. Delujemo vsepovsod, kjer imajo posegi vpliv na ribe in njihove habitate. Spremljamo priprave strategij, programov, načrtov, planov in zakonodaje. Vključujemo se v vse postopke, saj imamo status, da delujemo v javnem interesu ohranjanja narave. Zakon o ohranjanju narave omogoča, da sodelujemo.
Do neke mere sodelujemo z RZS in posameznimi ribiči. Tudi v našem društvu je kar nekaj članov, ki so ribiči. Sodelovanje je še vedno zelo skromno, zato pogrešamo podporo oziroma angažma RZS in ribiških družin. Oni so namreč upravljavci in posledice HE bodo zelo občutili. Evropska direktiva o okoljski škodi nalaga, da škodo plača povzročitelj, vendar se tega v Sloveniji ne izvaja. Težave imajo recimo ribiči na Dravi, kjer tudi vlaganje rib več ne pomaga, ribje populacije so v stalnem upadanju, prav tako so izginile rečne vrste rib. Takšnih primerov bo z gradnjo novih HE vedno več. Tudi lokalno prebivalstvo je po mojem mnenju premalo osveščeno. Energetiki vlagajo zelo veliko denarja v promocijo HE, lotevajo se celo najbolj podlih metod, kot je prikrito oglaševanje v vrtcih in osnovnih šolah z revijo Modri Jan. Tudi Zavod RS za šolstvo je potrdil, da gre v teh revijah za prikrito oglaševanje. Energijo iz HE predstavljajo kot zeleno, izpostavljajo tudi neresnične pozitivne vidike. V Sloveniji žal ni zakonodaje, s katero bi takšna ravnanja preprečili.

Kaj nas čaka, če se uresniči scenarij in bodo zgradili to, kar načrtujejo?

S temi posledicami se bodo spopadale prihodnje generacije, nekje čez 30 let. Reševanje teh težav jih bo stalo zelo veliko. Težava bo z muljem, ki je visoko toksičen. Zaradi njega proizvodnja energije pada, rabimo tudi posebne deponije za te odpadke. Največji strah je, če se ta mulj razlije po rodovitnih površinah. Če se to zgodi, bodo popolnoma neuporabne za pridelavo hrane. Spopadali se bodo s problemom pitne vode. Izginile bodo rečne vrste rib. Pogovarjamo se o resnih stvareh, težav ali vprašanj pa ne rešuje nihče. Nadomestni habitati niso rešitev, to je samo zavajanje javnosti. V Avstriji imajo uspešen primer revitalizacij na Muri za zadnjo pregrado. Reki so dali dovolj prostora, da se razliva, odprli so stare rokave, vozili prod pod zadnjo HE pregrado in ustvarili nova prodišča. Rezultat revitalizacij je prenehanje upadanje podtalnice, ustavitev poglabljanja rečne struge in nova drstišča za ribe. V Sloveniji nimamo nobenega takšnega primera, ki bi v praksi deloval. Obvodne struge so v tujini pogosto uporabljen ukrep, ker gredo iz katastrofalnega stanja v neko slabo stanje. Pri nas pa imamo dobro stanje in bi ga radi uničili.

Kako lahko posameznik pomaga, da se tak črn scenarij ne bi zgodil?

Predvsem z ozaveščanjem v lokalnem okolju, poskušati obveščati ljudi s pomočjo lokalnih medijev. Ko so akcije, naj se udeležujejo javnih obravnav, razgrnitev in iniciati. Lokalno prebivalstvo je tisto, ki odloča, v kakšnem okolju bo živelo. Ribiči imajo tukaj tudi zelo veliko moč. Lokalni ribič lahko največ naredi v svojem območju. Ljudje pa so pasivni oziroma imajo premalo informacij ali celo napačne informacije, ki jih širijo energetiki. Ti pa imajo veliko denarja, zato tudi učinkovito manipulirajo z ljudmi.

V zadnjih tednih je precej prahu v nekaterih krogih dvignil Zakon za podelitev koncesije za izgradnjo verige HE na srednji Savi. Kaj je s tem?

Gre za 9 velikih HE, 6 od teh je načrtovanih v območju Natura 2000, 3 pa v njenem vplivnem območju. Tam je najboljša populacija sulca v Sloveniji oziroma Evropi. Gre za Kresnice, Šentjakob, Renke, Suhadol, Litija … Zakon je bil pravzaprav sporen, saj je pred podelitvijo koncesije potrebno opraviti celovito presojo vplivov na okolje, kar določata evropski direktivi, Direktiva o habitatih in Direktiva o vodah. Potrebna je analiza kumulativnega vpliva vseh projektov skupaj, ne parcialna. Strokovnjaki so si enotni in napovedujejo izginotje populacije sulca v tem delu, kjer je genetsko tudi najmočnejši. V skladu z zakonom smo dolžni varovati tudi genetsko pestrost posameznih vrst. Ohranjati je potrebno viabilne populacije, ki so sposobne ohranjati same sebe. Z vlaganjem osebkov ne bomo rešili nič oziroma bomo le osiromašili populacijo. Z genetiko imamo pri nas velike probleme, pri vlaganju ne gre za ohranjanje vrste in na dolgi rok ne rešimo pravzaprav ničesar.

Zakaj je nasmeh ob padcu zadnjega zakona bolj kisel?

Ker zadeva ni dokončna. Pri naslednji vladi lahko pričakujemo podobno zgodbo. To bo že jeseni in ponovno bo bitka. Verjetno se bodo energetiki želeli ponovno izogniti celoviti presoji vplivov na okolje. Upamo, da nam bo v društvu uspelo pravočasno pripraviti sistemsko prijavo Evropski Komisiji, kjer bomo prijavili celo spodnjo savsko verigo, vse, kar je bilo zgrajeno po letu 2004. Dodali bi tudi območje srednje Save in območje Mure. Gre za umazano zgodbo, kršenje zakonodaje in druge nečedne stvari. Bitka bo huda in upamo, da nam bo pomagala Evropa in da se bo zbudilo prebivalstvo Slovenije. Voda je naša osnova in jo moramo zaščititi. Na prvem mestu je pitna voda, šele nato pridejo druge rabe voda.

Pa obstaja kakšna pozitivna plat HE? Denimo pešpot, poligon za rolkanje …?

Ne, ker lahko vse to obstaja tudi brez jezov, je celo veliko ceneje v ohranjeni naravi in vodi v razvoj lokalnega turizma. Nihče ne hodi na dopust na energetske objekte. Vemo pa, da je danes turizem globalno najbolj rastoča gospodarska panoga, tudi ribiški turizem! Gre za to, da ozek krog ljudi v takih primerih dobi neko kompenzacijo pa še to za kratek čas. Kaj pa drugi? Pa okolje, narava? In dolgoročno? Ko se začne dogajati škoda, ti začetna kompenzacija nič ne pomaga. Poleg tega pa lokalnemu prebivalstvu ves čas preti grožnja rušilnega vala, v bodoče jih lahko zaradi podnebnih sprememb pričakujemo vse več (ekstremne padavine). Kaj pomeni rušilni val pa smo si lahko ogledali na primeru Drave v letu 2012. Lokalno prebivalstvo od energetikov ni dobilo odškodnin za povzročeno škodo. Tudi protipoplavna zaščita je cenejša in učinkovitejša brez HE.

Vrniva se k vašemu društvu …

Članov nas je 16. Želimo si, da bi bili številčnejši, a nimamo časa za promocijo. Delamo na razvoju strokovno – raziskovalne ekipe, da bi lahko izvajali neodvisne nadzore (monitoringe). Naša ekipa je zelo pestra, člani so tudi biologi. Z nami so tudi agronomi, pravnik, sama pa sem profesorica kemije in biologije. Na področju rib je dr. Metka Povž strokovni temelj našega društva, sodelujemo pa tudi s številnimi tujimi mednarodno priznanimi ihtiologi in tujimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami. Jasno, soočamo se s pomanjkanjem denarnih sredstev, smo pa veseli, da nas pri naših prizadevanjih podpirajo številni strokovnjaki.
Javne institucije, ki bi morale delovati v imenu ljudstva in v dobro ljudi, so navadno žal podvržene pritiskom investitorjev. Trenutno smo temu priča v primeru HE Mokrice, saj sta ZZRS in ZRSVN investitorju podelila soglasje k posegu, ne da bi investitor izpolnil osnovne zahtevane pogoje. Nevladne organizacije lahko tukaj odigramo zelo pomembno vlogo, saj zahtevamo, da se postopki vodijo zakonito. Postopki pa so dolgotrajni zaradi investitorjev in ne zaradi nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. Za nas so predpisani roki, ki so zelo kratki! Če bi investitorji pripravljali projektno dokumentacijo in okoljska poročila pošteno, bi tudi postopki tekli hitreje. Problem je tudi žaljenje s strani določenih oseb iz ministrstev. No, o tem je že napisanih nekaj člankov. Definitivno ne bi smeli na javnih obravnavah ali kje drugje žaliti ljudi, lokalnega prebivalstva. Oni se le trudijo, da bi ohranili svoje življenjsko okolje, saj imajo po Ustavi RS pravico do zdravega življenjskega okolja in do pitne vode.

Kako zmorete vse to?

Ne zmorem. Ukvarjam se samo s tem, ogromno je dela. Včasih na kaj sploh ne odreagiram in zamujam roke, lotevam pa se najpomembnejših tematik in postopkov.

Pa pritiski?

Neposredno jih še nisem bila deležna. Včasih dobimo kakšno žaljivo pismo, v katerem grozijo društvu. Zaradi vsega tega je pomembno, da imamo za seboj maso ljudi.

Kaj boste počeli jutri?

Razmišljala, kako naprej. Trenutno bi bilo dobro, da bi se povezali vsi, ki nam reke nekaj pomenijo in ki se zavedamo, da so naša življenja odvisna od njih. Pred prihajajočimi volitvami bi morali sprožiti poslansko vprašanje glede problematike hidroelektrarn. Kandidati bi morali odgovoriti na okoljska vprašanja in kako bodo reševali posamezne zadeve. Zavedati pa se moramo, da politiki ni za zaupati. Treba je imeti ozaveščene ljudi, ki bodo vplivali na lokalne politike, oni pa kasneje na državne.

avatar

Jure

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Ena misel o “Zajezevanje rek je škodljivo!

  • Pingback:Za naše reke gre - Blog športnih ribičev in ljubiteljev ribolova

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja