WARNING! Ribiči in ribičke, glede na izredno stanje Koronavirusa (COVID-19) vas prosimo, da se pred nakupom ribolovne dovolilnice pri upravljavcu željene vode pozanimate glede ribolova in morebitnih posebnih omejitvah in/ali o prepovedi ribolova oz. se obrnete na Nacionalni inštitut za javno zdravje - https://www.nijz.si/.
POSEBNA PONUDBA

Najzanimivejše ribolovne ribe v Sloveniji


Potočna postrv (Salmo trutta)

Potočna postrv je naša najbolj razširjena domorodna vrsta postrvi. Prisotna je v čistih in bistrih vodotokih, kjer je v vodi raztopljenega dovolj kisika. Zraste od 25 do 80 cm v dolžino, tehta lahko tudi preko 10 kg. Barvna paleta osebkov je lahko izredno pestra. Njeno valjasto telo je posuto z rdečimi pikami, med katerimi so lahko bele in črne pege. Po hrbtu je temno rjava ali siva, po trebuhu pa bela do masleno rumena.

Ribiči v povprečju lovijo primerke med 25 in 50 cm. Dovoljena načina ribolova potočne postrvi sta v Sloveniji muharjenje in izjemoma vijačenje (dovoljeni način ribolova je napisan na dovolilnici, zato jo pred ribolovom natančno preberite). Najuspešnejše vabe so različne suhe muhe, posnetki ličink in potezanke, od umetnih vab pa manjše silikonske ribice, blestivke in voblerji. Sezona ribolova potočne postrvi traja od 1. aprila (ponekod že od 1. marca) do 30. septembra.

Soška postrv ali marmorirana postrv (Salmo marmoratus)

Soška postrv sodi med naše največje salmonidne vrste. Poseljuje samo tekoče vode jadranskega povodja. Zaradi vnašanja potočnih postrvi v vodotoke soške postrvi je bila v Sloveniji pred desetletji na robu izumrtja, saj je podvrsta potočne postrvi, zato so v primeru križanja njuni potomci plodni. Z uspešno pridobljenim genskim materialom in umetno vzrejo so jo znova naselili. Njena populacija je močna v Soči, Idrijci, Vipavi, Reki in Rižani s pritoki. Za soško postrv je značilen marmornati vzorec, ki je še posebej izrazit po hrbtu, glavi in sprednjem delu telesa.

Zraste do 120 cm v dolžino in doseže težo 20 kg. Ribiči v povprečju lovijo primerke med 30 in 70 cm. Soška postrv je samotarska riba, a kljub temu zanimiva za ribolov. Dovoljena načina sta muharjenje in izjemoma vijačenje (dovoljeni način ribolova je napisan na dovolilnici, zato jo pred ribolovom natančno preberite). Uspešno jih lovimo od aprila do konca septembra, od umetnih vab pa uporabimo suhe muhe, posnetke ličink, potezanke in različne umetne vabe (tam, kjer je to dovoljeno).

Križanec (soška postrv x potočna postrv)

Soška postrv se križa s potočno postrvjo, potomcem rečemo križanci oziroma hibridi. Lovimo jih tako kot potočno ali soško postrv, po videzu pa jih včasih težko ločimo od gensko čistega osebka.

Lipan (Thymallus thymallus)

Lipan je ena najpriljubljenejših ribolovnih rib v Srednji Evropi, zlasti za ribiče muharje. Zraste do 60 cm v dolžino, ribiči pa v povprečju lovijo takšne, ki merijo med 25 in 45 cm. Lipan, dolg 50 cm, je trofeja. Srebrni vitezi, kakor jih ljubkovalno imenujejo ribiči, imajo radi bistre in s kisikom bogate vodotoke, kjer se moč vode že nekoliko umiri. Najdemo ga v Soči, Savi, Ljubljanici, Kolpi, Savinji in drugih podobnih rekah (vključno s pritoki).

Lipana zaznamuje velika in pisana hrbtna plavut ter gobček, v katerem nima takih zob kot postrvi. Kljub temu se požene za ribico ali pijavko, čeprav je večina njegovega jedilnika sestavljena iz žuželk in talne hrane. Ribolov lipana je v Sloveniji dovoljen le s tehniko muharjenje in z eno umetno muho, navezano na trnku brez zalusti. Sezona njegovega ribolova traja od 16. maja do 30. novembra.

Krap (Cyprinus carpio)

Ena najpogostejših in ribolovno najzanimivejših ribjih vrst v Sloveniji je krap. Ločimo divjo in gojeno obliko, od katerih je slednja daleč najbolj razširjena. Krap je tipičen predstavnik krapovcev. Rad ima mirne in z rastlinjem obrasle vode, prenese tudi okolja z nižjo stopnjo raztopljenega kisika. Zraste do 120 cm v dolžino, tehta lahko tudi več kot 40 kg. V Sloveniji je trenutni neuradni rekord krap, ki je tehtal 34,6 kg, ujet pa je bil leta 2013 na Šmartinskem jezeru.

Krap ima valjasto telo in veliko glavo z mesnatimi usti, na koncu katerih so brki. Z njimi si pomaga pri zaznavanju dražljajev iz okolja, zlasti tistih, povezanih s prehranjevanjem. Krapovo telo je lahko povsem prekrito z luskami, lahko pa jih tudi nima. Osnovne oblike krapov so luskinar, zrcalar (redkejše in večje luske) ter usnjar (brez lusk). Ribolovna sezona krapa traja celo leto, ponekod tudi manj (drst). Zadnja leta je zelo priljubljen talni ribolov na način ujemi in spusti. Ribiči ga radi lovijo tudi s plovcem, za vabe pa uporabljajo bojlije, kruh, zrna sladke koruze in deževnike.

Šarenka, mavrična postrv, kalifornijska postrv (Onchorinchus mykiss)

Uvrščajo jo med losose, ki z domačimi donavskimi postrvjimi vrstami nimajo veliko skupnega. Poleg krapa je šarenka ena izmed najbolj razširjenih tujerodnih ribjih vrst pri nas, ki so hkrati tudi ribolovno najzanimivejše. Telo šarenke je posuto s številnimi drobnimi črnimi pikami, med katerimi je koža obarvana rdečkasto, vijolično, zeleno ali celo modrikasto. Od tod izhaja njeno ime (šarenka, mavrična postrv). Gobec je podoben kot pri vseh postrveh, v ustni reži pa so številni majhni in ostri zobje.

Zraste od 20 do 90 cm, tehta lahko do 10 kg. V svetu so znani primerki, ki presegajo te mere, še posebej pri anadromni formi, ki jo imenujejo tudi »jeklenoglavka« (steelhead). Pri nas se v povprečju lovijo takšni, ki merijo med 25 in 50 cm. Šarenke poseljujejo tekoče in stoječe vode, so razmeroma dobro prilagodljive na okolje, za ribolov pa so zanimive, ker so manj plašne kot potočne ali soške postrvi, vabo hitro napadejo, zapete pa se močno borijo in ribiču nudijo zvrhano mero ribiških užitkov. Ribolovna sezona traja od 1. aprila do 30. novembra. Ribiči jo lovijo s tehniko muharjenja, izjemoma tudi s tehnikami vijačenja, beličarjenja in talnega ribolova (dovoljeni način ribolova je napisan na dovolilnici, zato jo pred ribolovom natančno preberite).

Sulec (Hucho hucho)

Sulec je naš največji salmonid. Zraste do 130 cm v dolžino in tehta do 30 kg. Je sorodnik azijskega taimena, zaradi lažjega razumevanja pa ga tujci pogosto imenujejo tudi donavski losos. Njegovo življenjsko okolje je omejeno na reke, ki se zlivajo v Donavo. Zaradi zajezevanja, onesnaževanja vode in neustreznih regulacij rek se njegova populacija drastično zmanjšuje.

Njegovo veliko telo, ki je sive do bakrene barve, je posuto s temnimi pegami. Ima velik gobec, poln ostrih zob. Odrasli sulec je, kot je za večje salmonide običajno, izrazito plenilska riba, aktivna zlasti zgodaj zjutraj, pozno zvečer in ponoči. Lovna doba sulca traja pri nas od 1. oktobra do vključno 14. februarja, v nekaterih revirjih še manj. Ribiči ga lovijo s tehnikami vijačenja in muharjenja, med najpriljubljenejše vabe pa sodijo voblerji, silikonske ribe, posnetki kapeljnov, potezanke in t.i. cofi (vaba, ki oponaša piškurje). Zapeti sulec se močno bori in otepa z glavo. Ribolov sulcev je posebno doživetje, ulov kapitalnega sulca pa je za ribiča neponovljiva izkušnja.

Ščuka (Esox lucius)

Ščuka je izjemno zanimiva riba. Po načinu prehranjevanja je klasični plenilec, za drst pa uporablja vodno rastlinje. Njeno podolgovato valjasto telo ima veliko glavo z gobcem, ki spominja na račji kljun. V njem so številni veliki in zelo ostri zobje. Ti so ji v pomoč, ko pleni druge ribe (pogosto tudi predstavnice svoje vrste), manjše obvodne vretenčarje in druge živali. Zraste do 130 cm v dolžino in lahko tehta več kot 20 kg. Najraje poseljujejo mirnejšo vodo, bogato z rastlinjem. Našli jo bomo v jezerih in številnih ribnikih, pogosta je tudi v srednjih in spodnjih odsekih rek.

Ribolovna sezona ščuk traja od 1. maja do 31. januarja. Ribiči jo lovijo s tehniko vijačenja in muharjenja, med umetnimi vabami, ki jih ribiči najraje uporabljajo, pa moramo omeniti voblerje, silikonske ribe, blestivke in potezanke.

Smuč (Sander lucioperca)

Smuč sodi med roparice (plenilke) in je bližnji sorodnik ostriža. Je izrazito nočna riba, ki pleni ponoči, zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Zraste do metra v dolžino in lahko tehta tudi več kot 10 kg. Ima valjasto telo zlato zelene barve, na hrbtu ima niz ostrih bodic. V gobcu, ki je rahlo zašiljen, je vrsta velikih in ostrih zob.

V Sloveniji ribiči najpogosteje ulovijo primerke med 50 in 70 cm. Smuč živi v tekočih in stoječih vodah, vendar ni zelo razširjen. Rad ima mirnejša mesta, obrasla s podvodnim rastlinjem. Ribiči ga lovijo z umetnimi vabami, redkeje tudi s kosom mrtve ribe. Najmanjša lovna mera za smuča je v Sloveniji 50 cm, varstvena doba pa od 1.3. do 31.5.

Med gurmani je smučevo meso zelo cenjeno. Ker ga v Sloveniji ni veliko, se ribiči vse pogosteje odločijo za ribolov na način ujemi in spusti. Najpogosteje se odpravijo na lov smučev na jezero Klivnik, na nekatere revirje na Štajerskem in v Pomurju, na Blejsko jezero in drugam.

Som (Silurus glanis)

Velja za največjo med sladkovodnimi ribami, ki živijo v Sloveniji. Ni tako razširjen kot drugod v Evropi, a se njegova populacija povečuje. Naseljuje mirne in globoke vode, ki niso nujno bogate s kisikom. Je odpornejši proti onesnaženi vodi. Zraste do 3 m v dolžino in lahko tehta več kot 100 kg. V Sloveniji ribiči najpogosteje ulovijo primerke okoli enega metra, neredko tudi takšne okoli 2 m. Neuradni rekord je bil ulovljen leta 2017 v Velenjskem jezeru, som naj bi tehtal več kot 70 kg.

Pogost je v Vipavi, spodnjem toku Save, Blejskem jezeru in v številnih stoječih revirjih, zlasti na Štajerskem in v Pomurju. Ribiči ga lovijo s tehniko vijačenja, beličarjenja in talnega ribolva. Pri tem uporabljajo umetne vabe, deževnike, kri in živalsko drobovino. Najmanjša lovna mera za soma je 60 cm, varstvena doba pa traja od 1.5. do 30.6.

Več o ribolovno zanimivih vrstah in športnem ribolovu v Sloveniji preberite TUKAJ.

Darilni boni

NEPRECENLJIVO DARILO ZA VSAKEGA RIBIČA!
Možnost nakupa DARILNEGA BONA za preko 400 revirjev.

Klikni tukaj in preberi več