Kako pogosto prijemljejo ribe oziroma kolikokrat dnevno lahko ujamemo eno in isto ribo?

Ste že slišali oziroma se vam je celo zgodilo, da ste v enem dnevu določeno ribo ujeli dvakrat ali celo večkrat? Kljub temu, da gre za razmeroma redek dogodek, ki zveni docela neverjetno, pa se v praksi lahko primeri. Zakaj, razmišljamo v nadaljevanju, prav tako pa opisujemo tri lastne doživljaje, ko smo eno in isto ribo v enem samem dnevu ujeli vsaj dvakrat. Neverjetno, a resnično.

Kot navaja literatura, naj bi bili pogosti ponavljajoči se ulovi odvisni predvsem od vrste ribe in okoliščin, zlasti vodostaja in vremena. Med ribje vrste, ki niso nagnjene k pogostim prijemom, prištevajo potočno postrv, postrvjega ostriža in krapa. Kljub temu se je pripovedovalcu iz ZDA primerilo, da je med testiranjem kilske pletenice zabeležil prijem postrvjega ostriža, ki je vrvico utrgal in odplaval po svoje. Ko je ribič zamenjal vrvico, je z naslednjim metom z identično vabo ujel isto ribo, ki je imela v gobcu dve vabi.

Zakaj riba “zagrabi” vabo?

Če se osredotočimo na vprašanje, zakaj ribe prijemljejo, se vedno znova vrnemo k trem scenarijem: zaradi lakote, radovednosti ali teritorialnosti. Prvi je jasen, riba prime vabo zato, ker je lačna in meni, da bo z njenim zaužitjem zadovoljila eno svojih osnovnih potreb za preživetje. Drugi je težje dokazljiv, a vendarle ribiči poročajo o ulovih, ki jih je težje utemeljiti z načelom lakote. Tako dostikrat ujamemo postrv, ki je prijela na muho, ki je popolnoma domišljijska, pisana ali nenavadnih oblik, ki ne spominjajo (vsaj ribiče ne) na nobeno od oblik postrvje prehrane. Tretji scenarij (žal) opazujemo med drstjo, zlasti velikih plenilk. Takrat ribe branijo ozemlje drsti, drstne jame ali pa v borbi za prevladujoče mesto v procesu drsti zagrabijo vabo, ker pač nimajo rok in ne morejo drugače odgnati “vsiljivih” elementov v njeni okolici.

Sami smo v obdobju zadnjih petih let zabeležili tri zanimive dogodke. V dveh primerih smo eno in isto ribo ujeli dvakrat v enem dnevu, v tretjem primeru celo trikrat. Vrste so bile ščuka, sulec in potočna postrv.

Potočna postrv

Pred leti smo muharili v zgornjem odseku Savinje. Nedaleč stran od ribiškega doma lokalne ribiške družine smo poskušali ujeti nekaj potočnih postrvi. V srednje močnem curku smo lovili s posnetki ličink, ko je prijela potočna postrv, dolga približno 30 cm. Lepa riba, močna za svojo velikost, po videzu in obnašanju povsem zdrava.

Zajeli smo jo v podmetalko, sneli muho, naredili hiter posnetek njenega desnega poklopca in jo spustil nazaj. Nekaj metov kasneje je znova prijela potočna postrv, silno podobna “prvi” ulovljeni. Vzorec na desnem poklopcu smo primerjali s fotografijo, šlo je za isti primerek! “Zanimivo,” smo zabrundali in ponovili met. Ne boste verjeli, nekaj metov kasneje smo znova ujeli isto potočnico. Še tretjič tisti dan je v roku nekaj minut prijela na manjšo evro ličinko.

Sulec

Pred tremi leti smo spremljali ribiča pri sulčelovu na manjši reki na zahodnem robu Ljubljane. Na predelu z mirnejšo vodo je zjutraj na spužvastega kapeljna ujel sulca, dolgega približno 70 cm. Ko smo ribo, ki je bila v dobri kondiciji, osvobodili vabe, smo sulca fotografirali in opazovali njegovo “pristriženo” repno plavut.

Ko smo lov zvečer zaključevali na istem mestu, je prijel zelo podoben sulec, tokrat na vobler. Ker je zelo spominjal na tistega, ki ga je ribič ujel dopoldne (nenavaden rep), smo primerjali tudi fotografiji. Res, spet je šlo za isto ribo, ki je v enem dnevu prijela istemu ribiču na dve različni vabi.

Ščuka

Dvojni ulov ščuke je star točno en dan. Včeraj smo se sprehajali ob isti manjši rečici kot v primeru ulova sulca, opisanega zgoraj, na zahodnem robu Ljubljane. Nekaj minut do enih popoldne je v sončnem dnevu ribiča presenetil prijem srednje velike ribe. Hitro se je izkazalo, da gre za ščuko. Izmerili smo ji 78 cm in jo fotografirali.

Točno 5 ur kasneje smo se znova znašli na istem mestu. Nekaj metov in znova je prijela riba; izkazalo se je, da je šlo za isto ščuko, ki je prijela zgodaj popoldne. Ko smo ščuko zajeli, se nam je sicer zdela malce drugačna od prve ulovljene. A v revirju je ščuk res zelo malo. Zanimiva je bila tudi rdečkasta lisa na desnem boku ribe. Ko smo primerjali fotografije, smo tudi po lisah na poklopcu spoznali, da gre za eno in isto ščuko. Ribji stalež v takšnem majhnem, skorajda butičnem revirju po našem mnenju za dvojni ulov ne igra bistvene vloge. Dvakrat ulovljena riba je bila ali zelo lačna (kljub tamkajšnjim lepim jatam podusti in klenov) ali pa le zelo radovedna. Vprašanje, zakaj je prijela dvakrat v enem dnevu, je zanimivo, a nanj verjetno nikoli ne bodo dobili natančnega odgovora.

Kakšne izkušnje pa imate z dvojnimi ulovi vi? Delite jih z nami v komentarju spodaj.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!

Naslovna fotografija je simbolna. Foto: Unsplash

avatar

Uredništvo

Ribiskekarte.si je prvi in edini spletni servis za nakup ribiških dovolilnic v Sloveniji!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja