{"id":8577,"date":"2019-12-09T08:58:54","date_gmt":"2019-12-09T07:58:54","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=8577"},"modified":"2019-12-23T11:08:43","modified_gmt":"2019-12-23T10:08:43","slug":"nenavadni-ulovi-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/nenavadni-ulovi-2-del\/","title":{"rendered":"Nenavadni ulovi, 2. del"},"content":{"rendered":"

Po podatkih nekaterih doma\u010dih avtorjev \u017eivi v Sloveniji 96 vrst sladkovodnih rib, ki poseljujejo \u010drnomorsko (donavsko) in jadransko povodje. Od teh je za \u0161portni ribolov zanimivih (ali tako in druga\u010de primernih) okoli 35 vrst. Ve\u010dina je domorodnih, nekaj je tudi tujerodnih. Mnoge, predvsem manj\u0161e ribje vrste, bomo sre\u010dali zgolj slu\u010dajno. Kljub temu jih je zanimivo spoznati, saj so pomemben del ekosistema.<\/strong><\/p>\n

V zapisu Nenavadni ulovi, 1. del<\/strong><\/a>, smo pisali o jegulji, ke\u010digi in menku. Poleg teh smo omenili tudi primorsko podust in pi\u0161kurje. Katere pa so \u0161e nekatere druge ribje vrste, ki so sicer izjemno redke, a se vseeno lahko zgodi, da jih (po naklju\u010dju) ujamemo? Tokrat \u017eelimo predstaviti jeza<\/strong>, \u010drnomorsko \u010depo<\/strong>, mazenico<\/strong>, pegunico<\/strong> in ozimico<\/strong>.<\/p>\n

\"\"
Jez<\/figcaption><\/figure>\n
Jez<\/h5>\n

Znanstveniki ga uvr\u0161\u010dajo v dru\u017eino krapovcev<\/strong>. V povpre\u010dju zraste do 35 ali 40 cm, najve\u010d do 85 cm. Na prvi pogled je podoben klenu ali platnici. Njegov ribolov je dovoljen, zavarovan je z lovno mero, varstveno dobo in predpisanim uplenom. Pri nas \u017eivi v spodnjem toku Save, v Muri, Dravi. Zaznali so ga v nekaterih odsekih Kolpe, Krke in Dravinje. Teoreti\u010dno ga lahko ujamemo s tehniko beli\u010darjenja, izjemoma tudi muharjenja.<\/p>\n

Zanimivost: v nekaterih evropskih dr\u017eavah, denimo v Nem\u010diji, Angliji ali na \u010ce\u0161kem, je jez precej pogostej\u0161i kot pri nas. Redno objavljajo njegove fotografije tudi med trofejnimi ulovi, \u010deprav ne zraste tako velik kot bolen ali krap.<\/p>\n

\"\"
\u010crnomorska \u010depa<\/figcaption><\/figure>\n
\u010crnomorska \u010depa<\/h5>\n

Sodi v dru\u017eino sledi (Clupeidae); njeni predstavniki so \u0161tevil\u010dni ob obalah in pritokih vseh svetovnih morij. V povpre\u010dju zraste do 35 ali 40 cm, najve\u010d do 60 cm. \u010cepa je pri nas zelo redka, teoreti\u010dno bi jo lahko ujeli v Muri in Dravi, vendar je popolnoma zavarovana.<\/p>\n

Zanimivost: \u0161tevilne fosilne ostanke rib iz dru\u017eine sledi so strokovnjaki na\u0161li v terciarnih sedimentih iz obmo\u010dja Zasavja, zlasti v krovnini premoga pri Hrastniku. \u0160tevilne tak\u0161ne fosile, ki so sicer slab\u0161e ohranjeni, lahko na redkih nahajali\u0161\u010dih najdemo \u0161e danes, a so zavarovana.<\/p>\n

\"\"
Mazenica<\/figcaption><\/figure>\n
Mazenica<\/h5>\n

Manj\u0161o ribico iz dru\u017eine krapovcev, ki v dol\u017eino zraste od 15 do 20 cm, najve\u010d do 30 cm, bomo lahko slu\u010dajno ujeli v jadranskem povodju. Pri nas \u017eivi v Vipavi in nekaterih predelih Nadi\u017ee in So\u010de, malce bolj je raz\u0161irjena na obmo\u010dju severozahodne Italije. Na\u010drtni ribolov mazenice je prepovedan, saj je popolnoma zavarovana vrsta.<\/p>\n

\"\"
Pegunica<\/figcaption><\/figure>\n
Pegunica<\/h5>\n

Predstavnica manj\u0161ih rib iz dru\u017eine krapovcev v dol\u017eino zraste od 15 do 30, najve\u010d 40 cm. Spominja na ve\u010djo zeleniko, pri nas je izredno redka. Posamezni primerki so znani iz spodnjega odseka Drave, Lahinje in Kolpe.<\/p>\n

Ima vretenasto telo, posuto z drobnimi do srednje velikimi luskami. Nadstojna usta ima zelo podobna zelenikinim, le da so nekoliko ve\u010dja. Kljub ogro\u017eenosti je njen ribolov na\u010deloma dovoljen, saj dodatni varstveni ukrepi niso predpisani.<\/p>\n

Ozimica<\/h5>\n
\"\"
Ozimica<\/figcaption><\/figure>\n

Izredno zanimiva ribja vrsta je pri nas teoreti\u010dno prisotna le v Dravi<\/strong>; zadnji dokumentirani ulov sega v leto 2006. Ozimica sodi v dru\u017eino ozimic (Coregonidae) in ima tol\u0161\u010denko, podobno kot postrvi in lipani. Ozimice so bolj raz\u0161irjene po severni polobli, v Evropi pa je zna\u010dilna za nekatere alpske revirje v \u0160vici, Avstriji in Franciji. V dol\u017eino zraste od 30 do 50 cm, najve\u010d do pribli\u017eno 75 cm.<\/p>\n

Zanimivost: marsikje v Avstriji in \u0160vici je ozimica gospodarska pomembna riba. Zaradi okusnega mesa je zelo cenjena, pogosto pa jih za \u010dlove\u0161ko prehrano tudi dimijo. V nem\u0161ko govore\u010dih de\u017eelah je ozimica poznana pod imeni (mno\u017einsko) Renken, Mar\u00e4nen, Reinanken in Schn\u00e4pel.<\/p>\n

Si katero od zgoraj omenjenih \u017ee ujel ali videl v naravi? Sporo\u010di v komentar spodaj.<\/p>\n

Dober prijem ti \u017eeli ekipa RibiskeKarte.si!<\/strong><\/p>\n

Eno bolj\u0161ih knjig, ki opisuje sladkovodne ribe in pi\u0161kurje v Sloveniji, so avtorji Metka Pov\u017e, Andrej Gregori in Marija Gregori izdali leta 2015 v Zavodu Umbra. Predstavlja nam veliko zbirko zanimivih informacij. Kot literaturo smo jo navedli spodaj.<\/p>\n

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vire:<\/p>\n

    \n
  • Pov\u017e, M., Gregori, A. in Gregori, M. (2015). Sladkovodne ribe in pi\u0161kurji v Sloveniji<\/em>. Ljubljana: Zavod Umbra.<\/li>\n
  • angelwahn.de<\/li>\n
  • en.wikipedia.org<\/li>\n
  • ca.m.wikipedia.org<\/li>\n
  • paoloslevin.wordpress.com<\/li>\n
  • ittiofauna.org<\/li>\n
  • nachrichten.at<\/li>\n
  • fishingboatsblog.blogspot.com<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Po podatkih nekaterih doma\u010dih avtorjev \u017eivi v Sloveniji 96 vrst sladkovodnih rib, ki poseljujejo \u010drnomorsko (donavsko) in jadransko povodje. Od teh je za \u0161portni ribolov zanimivih (ali tako in druga\u010de primernih) okoli 35 vrst. Ve\u010dina je domorodnih, nekaj je tudi tujerodnih. Mnoge, predvsem manj\u0161e ribje vrste, bomo sre\u010dali zgolj slu\u010dajno. Kljub temu jih je zanimivo spoznati, saj so pomemben del ekosistema.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":8619,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659],"tags":[],"class_list":["post-8577","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8577","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8577"}],"version-history":[{"count":41,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8577\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8626,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8577\/revisions\/8626"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8619"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8577"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8577"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8577"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}