{"id":8547,"date":"2019-11-25T09:58:34","date_gmt":"2019-11-25T08:58:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=8547"},"modified":"2019-12-04T10:47:44","modified_gmt":"2019-12-04T09:47:44","slug":"zakonska-urejenost-sportnega-ribistva-pri-nas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/zakonska-urejenost-sportnega-ribistva-pri-nas\/","title":{"rendered":"Zakonska urejenost \u0161portnega ribi\u0161tva pri nas"},"content":{"rendered":"

Ste se kdaj vpra\u0161ali, na kak\u0161ni osnovi delujejo ribi\u0161ke dru\u017eine, Zavod za ribi\u0161tvo in drugi upravljavci revirjev voda v lasti Republike Slovenije? V tokratnem blogu odgovarjamo na nekaj najpogostej\u0161ih vpra\u0161anj, povezanih z normativno urejenostjo slovenskega sladkovodnega ribi\u0161tva.<\/strong><\/p>\n

\u0160e pred malce ve\u010d kot 70 leti \u0161portni ribolov na obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije ni bil urejen tako kot danes. Kot pri\u010dajo redki pisni viri, so pripadale vode v obdobju visokega in poznega srednjega veka pa vse do sredine 18. stoletja, med drugimi, vicedomskemu uradu in de\u017eelnemu glavarju. V njih so v tistem \u010dasu lovili poklicni ribi\u010di, iz Ljubljane so znani krakovski ribi\u010di, ponekod drugod so bile ribi\u0161ke hube. Ribi\u0161ka bratov\u0161\u010dina je bila takrat pod nadzorom kneza in najvi\u0161jih predstavnikov duhov\u0161\u010dine, lovili pa so z mre\u017eami. O najpomembnej\u0161h (kranjskih) rekah in njenih ribah je pisal Janez Vajkard Valvasor<\/strong> v svoji Slavi vojvodine Kranjske, ki je iz\u0161la v Nem\u010diji leta 1689. Predstavljamo si, da so pred stoletji ribarili za hrano, le redki za zabavo.<\/p>\n

O razmeroma svobodnem ribolovu, kakr\u0161nega poznamo danes, v\u010dasih nismo mogli govoriti. To se je spremenilo konec 19. stoletja, ko so bile politi\u010dne razmere v takratni Avstro-Ogrski monarhiji ugodne za ustanovitev Ribarskega dru\u0161tva za Kranjsko<\/strong>, kar so s potrditvijo de\u017eelne vlade uresni\u010dili leta 1880. \u010clanstvo v dru\u0161tvu je z leti nara\u0161\u010dalo, ribi\u010di pa so \u017ee lovili z ribi\u0161kimi palicami za svoje veselje.<\/p>\n

Prelomno obdobje<\/h5>\n

Dru\u017ebeno-politi\u010dno okolje je bilo po koncu 2. svetovne vojne naklonjeno “javnemu” in bolj demokrati\u010dnemu ribolovu. Zakupnikov revirjev ni bilo ve\u010d, ribi\u0161ke dru\u017eine so bile odprte za (doma\u010de) \u010dlane. K svobodnej\u0161emu \u0161portnemu ribolovu je pomagal tudi Zakon o za\u010dasni ureditvi ribarstva v Sloveniji<\/strong>, ki ga je leta 1946 izdal Prezidij Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Dokon\u010dno je razmere uredil Zakon o sladkovodnem ribi\u0161tvu<\/strong> iz leta 1954, ki je dokon\u010dno oblikoval za\u010detek dru\u017ebenega upravljanja v ribi\u0161tvu. Ribarske zadruge so se preoblikovale v ribi\u0161ka dru\u0161tva, leta 1955<\/strong> pa so vode razdelili na ribi\u0161ke okoli\u0161e. To je bilo leto, ko se je oblikovala ve\u010dina RD pri nas.<\/p>\n

Po letu 1976, ko je skup\u0161\u010dina takratne Socialisti\u010dne republike Slovenije sprejela novi Zakon o sladkovodnem ribi\u0161tvu<\/strong>, je bila urejenost \u0161portnega ribi\u0161tva razmeroma nespremenjena kar nekaj desetletij. Ribe so dojemali kot dru\u017ebeno lastnino, ribolov je bil dovoljen le na \u0161portni na\u010din s trnkom, ribi\u0161ki \u010duvaji so postali nelo\u010dljivi del organizacije, ki upravlja z dolo\u010denim ribi\u0161kim okoli\u0161em, in tako naprej.<\/p>\n

Sodobna normativna ureditev<\/h5>\n

Od leta 2006 je v veljavi posodobljeni Zakon o sladkovodnem ribi\u0161tvu<\/strong>, ki opredeljuje in vsebinsko ureja upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah. Definira ribi\u0161ka obmo\u010dja, ribi\u0161ke okoli\u0161e in ribi\u0161ke revirje, predpisuje ribi\u0161ko-gojitveni na\u010drt. Opisuje dovoljene na\u010dine ribolova, pravico do dostopa do vode in pomembne prepovedi.<\/p>\n

Novi zakon je prepovedal razlike med ribi\u010di-turisti in ribi\u010di, ki so \u010dlani posamezne ribi\u0161ke dru\u017eine kar se ti\u010de ribolovnih pravic. Izjemno pomemben del vsebine so koncesije, ki jih podeljuje dr\u017eava za gospodarjenje z revirji v posameznem ribi\u0161kem okoli\u0161u. Te so takratne ribi\u0161ke dru\u017eine prevzele za obdobje 30 let (na\u010deloma do leta 2036). Koncesijo tudi pla\u010dajo. Zakon predpisuje, med drugim, pogoje za koncesionarja, to je pravno osebo, ki upravlja z revirji.<\/p>\n

Z zakonom sta opredeljena Zavod za ribi\u0161tvo Slovenije<\/strong> in Ribi\u0161ka zveza Slovenije<\/strong>. Prvi deluje kot “javni zavod, ki opravlja dolo\u010dene upravne, strokovne in razvojne naloge s podro\u010dja ribi\u0161tva.” Druga je “zveza vseh ribi\u0161kih dru\u017ein.” Celoten zakon si lahko preberete TUKAJ<\/strong><\/a>.<\/p>\n

\u010ce zakon opredeljuje splo\u0161en okvir delovanja \u0161portnega ribi\u0161tva pri nas pa na\u010dine \u0161portnega ribolova predpisuje dr\u017eavni pravilnik. Ta je osnova za ribolovne re\u017eime v ribi\u0161kih dru\u017einah, zato je njegovo poznavanje precej pomembno. Ogledamo si ga lahko TUKAJ<\/strong><\/a>.<\/p>\n

Dober prijem ti \u017eeli ekipa RibiskeKarte.si!<\/strong><\/p>\n

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vir:<\/p>\n