{"id":8316,"date":"2019-09-02T10:34:15","date_gmt":"2019-09-02T08:34:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=8316"},"modified":"2019-09-16T12:12:11","modified_gmt":"2019-09-16T10:12:11","slug":"poznate-domorodne-in-tujerodne-ribe-pri-nas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/poznate-domorodne-in-tujerodne-ribe-pri-nas\/","title":{"rendered":"Poznate domorodne in tujerodne ribe pri nas?"},"content":{"rendered":"

Ste vedeli, da \u017eivi v Sloveniji ve\u010d kot 90 vrst razli\u010dnih sladkovodnih rib? Ve\u010dina od njih resda ni primernih za \u0161portni ribolov, a je njihovo poznavanje pomembno vsaj zaradi splo\u0161ne razgledanosti ribi\u010da. Poznate domorodne ribje vrste in jih lo\u010dite od najpomembnej\u0161ih tujerodnih?<\/strong><\/p>\n

\"Ke\u010diga\"
Ke\u010diga<\/figcaption><\/figure>\n

V Sloveniji poznamo dva povodja, \u010drnomorskega in jadranskega. V prvem, ki je obse\u017enej\u0161e, \u017eivi ve\u010d razli\u010dnih vrst sladkovodnih rib, v drugem pa so vrste bolj pestre. V nadaljevanju navajamo na\u0161 izbor nekaterih najzanimivej\u0161ih ali ribolovno najpomembnej\u0161ih domordnih in tujerodnih rib pri nas.<\/p>\n

Domorodne vrste<\/h5>\n

Ke\u010diga<\/strong>: ta zanimiva riba “prastarega” videza je prisotna v Savi, Kolpi, Dravi in Muri. Je zelo redka vrsta, ki v dol\u017eino dose\u017ee do 125 cm.<\/p>\n

Platnica<\/strong>: zna\u010dilna predstavnica krapovcev v \u010drnomorskem povodju je ogro\u017eena, poseljuje pa Ljubljanico, Savo Kolpo, Krko in Dravo. Zraste do 50 cm, le redko je dalj\u0161a. Mlaj\u0161o pogosto zamenjajo s klenom ali rde\u010deoko.<\/p>\n

Klen<\/strong>: zna\u010dilna vrsta \u010drnomorskega povodja, pogost v celotni osrednji in vzhodni Sloveniji. Poseljuje teko\u010de in stoje\u010de vode, zraste pa do 60 cm, redkeje ve\u010d.<\/p>\n

\"Blistavec\"
Blistavec<\/figcaption><\/figure>\n

Istrski klen<\/strong>: pri nas poseljuje le pore\u010dje Dragonje, po videzu spominja na navadnega klena, le da je manj\u0161i. Zraste do 40 cm v dol\u017eino.<\/p>\n

Blistavec<\/strong>: ogro\u017eena vrsta, zna\u010dilna za \u010drnomorsko in severni del jadranskega povodja. Je popolnoma zavarovana manj\u0161a ribica, ki zraste najve\u010d do 25 cm v dol\u017eino.<\/p>\n

Bolen<\/strong>: manj\u0161i primerki so rastlinojedi, odrasli ribojedi in se obna\u0161ajo kot plenilke. Bolen je zna\u010dilen prebivalec teko\u010dih voda, pri nas \u017eivi v Savi, Me\u017ei, Dravi, Krki in Muri. Je ogro\u017eena vrsta, v dol\u017eino zraste do 100 cm, najve\u010dji do 120 cm.<\/p>\n

Linj<\/strong>: manj\u0161a sladkovodna riba nezamenljivega videza, ogro\u017eena vrsta. Pred ustno re\u017eo ima dvoje brk, ko\u017ea je zlata z zelenimi in rumenimi odtenki. Zraste do 65 cm v dol\u017eino. Poseljuje stoje\u010de ali po\u010dasi teko\u010de vode v jadranskem in \u010drnomorskem povodju. Pre\u017eivi tudi v vodi z zelo nizko vsebnostjo kisika.<\/p>\n

Podust<\/strong>: ljubljenka beli\u010darjev, podolgovata riba srebrne barve s podstojno ustno re\u017eo. Zraste do 60 cm v dol\u017eino, le redko ve\u010d. Ogro\u017eena vrsta, poseljuje teko\u010de vode obeh povodij, zna\u010dilna je za Savo, Soro, Kolpo, Krko, Savinjo, Dravo in Muro.<\/p>\n

\"Grba\"
Grba<\/figcaption><\/figure>\n

Primorska podust<\/strong>: domnevno izumrla vrsta, trenutno se z repopulacijo ukvarjajo strokovnjaki ZZRS. Poseljuje teko\u010de vode jadranskega povodja. Zraste najve\u010d do 30 cm v dol\u017eino.<\/p>\n

Grba<\/strong>: predstavnica jadranskega povodja, podobna je manj\u0161i mreni. Zraste najve\u010d do 60 cm v dol\u017eino in sodi med ogro\u017eene vrste. Ob\u010dasno zahaja tudi v jezera.<\/p>\n

Plo\u0161\u010di\u010d<\/strong>: sodi med domorodne ribe \u010drnomorskega povodja iz skupine krapovcev. Ima telo zna\u010dilne plo\u0161\u010daste oblike, od koder izvira tudi njegovo ime. V \u010dasu drsti dobi samec drstne bradavice. V Sloveniji je pogost prebivalec stoje\u010dih voda, zna\u010dilen pa je tudi za teko\u010de vode, denimo Ljubljanico, Savo, Savinjo, Dravo in Muro.<\/p>\n

\u0160\u010duka<\/strong>: plenilka iz dru\u017eine \u0161\u010duk poseljuje stoje\u010de in po\u010dasneje teko\u010de vode \u010drnomorskega in jadranskega povodja. Predstavnica ranljive vrste zraste v dol\u017eino do 150 cm in je izrazito plenilska. Prehranjuje se z ribami, je kanibal.<\/p>\n

Jezerska postrv<\/strong>: zna\u010dilna predstavnica domorodnih salmonidov. Ta ogro\u017eena vrsta je zna\u010dilna za Bohinjsko in Blejsko jezero, naselili so jo tudi v akumulacije Drave in So\u010de. V dol\u017eino zraste do 140 cm in je eden na\u0161ih najve\u010djih salmonidov (poleg sulca in so\u0161ke postrvi).<\/p>\n

Tujerodne vrste<\/h5>\n

Beli amur<\/strong>: zna\u010dilen prebivalec stoje\u010dih in po\u010dasi teko\u010dih voda. V Slovenijo so ga prinesli leta 1963. Rastlinojed, znano je, da v kraj\u0161em \u010dasu zred\u010di vodno vegetacijo, kjer \u017eivijo. Dobro prena\u0161a toplo vodo, njegovo pojavljanje bele\u017eijo v jadranskem in \u010drnomorskem povodju. Na spodnji Savi naj bi bili temperaturni pogoji primerni za njegovo drst.<\/p>\n

Srebrni koreselj (babu\u0161ka)<\/strong>: podoben navadnemu koreslju ali celo krapu, vendar brez brk. V dol\u017eino zraste do 45 cm in je srebrne barve. Zaznali so ga v jadranskem in \u010drnomorskem povodju, v slednjem je pogostej\u0161i. Najraje \u017eivi v po\u010dasi teko\u010dih ali stoje\u010dih vodah, prenese tudi manj\u0161o vsebnost kisika. V Slovenijo so ga pripeljali leta 1962, in sicer s Hrva\u0161ke.<\/p>\n

\"\u010crni
\u010crni somi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

\u010crni somi\u010d<\/strong>: sodi v dru\u017eino ameri\u0161kih somi\u010dev. Pri nas zraste pribli\u017eno do 30 cm v dol\u017eino. Je zelo pogost prebivalec nekaterih stoje\u010dih voda, zlasti v osrednji in vzhodni Sloveniji. Zaznali so ga v obeh povodjih, jadranskem in \u010drnomorskem. Pre\u017eivi tudi v vodi z zelo nizko vsebnostjo kisika.<\/p>\n

\u0160arenka<\/strong>: pri nas je zelo raz\u0161irjena. \u017divi v hitro teko\u010dih rekah, tudi v nekaterih ribnikih in jezerih. V Slovenijo so jo leta 1891 prinesli iz Avstrije. Poleg atraktivnosti za \u0161portni ribolov, je namre\u010d zelo borbena, je pomembna ribja vrsta za gojitev za prehrano ljudi. V dol\u017eino zraste do 90 cm, poseljuje pa jadransko in \u010drnomorsko povodje.<\/p>\n

Jezerska zlatov\u010dica<\/strong>: pri nas ni zelo raz\u0161irjena, razen v Bohinjskem jezeru. Tja so jo \u017ee leta 1928 naselili iz Avstrije. Je manj\u0161a predstavnica salmonidov, pri nas v dol\u017eino zraste do 40 cm. Zaznali so jo v jadranskem in \u010drnomorskem povodju.<\/p>\n

Son\u010dni ostri\u017e<\/strong>: manj\u0161a riba, ki pri nas v naravi dose\u017ee do 25 cm v dol\u017eino. Izvira iz Amerike, v Evropo so ga naseljevali po letu 1887, domnevno za hrano postrvjemu ostri\u017eu. Pri nas se uspe\u0161no razmno\u017euje in izriva druge ribje vrste v jadranskem in \u010drnomorskem povodju. \u017divi v po\u010dasi teko\u010dih in stoje\u010dih vodah.<\/p>\n

Opisali bi lahko \u0161e \u0161tevilne zanimive domorodne in tujerodne ribje vrste, ki so bolj ali manj pogost plen ribi\u010dev. Za ve\u010d informacij vam predlagamo branje literature, navedene spodaj.<\/p>\n

Katere od zgoraj omenjenih rib pa se najpogosteje znajdejo na va\u0161em trnku? Sporo\u010dite nam v komentar spodaj.<\/strong><\/p>\n

Dober prijem ti \u017eeli ekipa RibiskeKarte.si!<\/p>\n

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vire:<\/p>\n

    \n
  • Pov\u017e, M., Gregori, A. in Gregori, M. (2015).\u00a0Sladkovodne ribe in pi\u0161kurji v Sloveniji<\/i>. Zavod Umbra.<\/li>\n
  • Wikipedia<\/li>\n
  • Pinterest<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Ste vedeli, da \u017eivi v Sloveniji ve\u010d kot 90 vrst razli\u010dnih sladkovodnih rib? Ve\u010dina od njih resda ni primernih za \u0161portni ribolov, a je njihovo poznavanje pomembno vsaj zaradi splo\u0161ne razgledanosti ribi\u010da. Poznate domorodne ribje vrste in jih lo\u010dite od najpomembnej\u0161ih tujerodnih?<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":8317,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659,666],"tags":[],"class_list":["post-8316","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-novo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8316","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8316"}],"version-history":[{"count":33,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8316\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8354,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8316\/revisions\/8354"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8317"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8316"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8316"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8316"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}