{"id":6974,"date":"2018-05-13T21:25:47","date_gmt":"2018-05-13T19:25:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=6974"},"modified":"2018-05-13T22:24:37","modified_gmt":"2018-05-13T20:24:37","slug":"zajezevanje-rek-je-skodljivo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/zajezevanje-rek-je-skodljivo\/","title":{"rendered":"Zajezevanje rek je \u0161kodljivo!"},"content":{"rendered":"

Intervju z Andrejo Slamer\u0161ek, predsednico Dru\u0161tva za preu\u010devanje rib Slovenije (DPRS)<\/a><\/em><\/p>\n

V zadnjem \u010dasu se najve\u010d govori o (dodatni) zajezitvi Mure in Save. Kaj se tam dogaja?<\/strong><\/h5>\n
\"Andreja<\/a>
Andreja Slamer\u0161ek je predsednica Dru\u0161tva za preu\u010devanje rib Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Akcijski na\u010drt za obnovljive vire energije 2010-2020 (ANOVE) in Energetski koncept Slovenije (EKS) predvidevata kot obnovljivi vir energije maksimalno izrabo rek. Prav tako \u017ee potekajo postopki presoj vplivov na okolje za ume\u0161\u010danje HE na Muro in Savo.<\/p>\n

Kdo stoji za vsem tem?<\/strong><\/h5>\n

To so Holding slovenske elektrarne in podru\u017enice, pri tem jih mo\u010dno podpira Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor. \u017divimo v obdobju prese\u017ekov elektri\u010dne energije, pri nas in na zunanjem trgu. Vedeti moramo, da smo neto izvozniki elektri\u010dne energije, zato ni logi\u010dno, da bi proizvajali ve\u010d. Trenutno je nesprejemljivo govoriti, da bi \u0161li v maksimalno izrabo rek, saj smo pri nas \u017ee ve\u010d kot 50 % vodotokov uni\u010dili v energetske namene. Imamo podatke, da zaradi vseh teh obstoje\u010dih energetskih objektov izginjajo re\u010dne vrste rib in da tudi niso upo\u0161tevali vseh drugih mo\u017enih alternativnih re\u0161itev za doseganje cilja razogli\u010denja in doseganja 25 % obnovljivih virov energije (OVE) v kon\u010dni rabi energije. V akcijskem na\u010drtu za obnovljive vire energije sta predvidena samo dva scenarija, v obeh scenarijih je predvidena maksimalna izraba rek, prvi scenarij predvideva son\u010dno energijo, drugi scenarij pa vetrno. Niso predvideli vseh mo\u017enih alternativnih re\u0161itev, med katerimi so zmanj\u0161anje porabe elektri\u010dne energije, kombinacije son\u010dne in vetrne energije z drugimi viri OVE, mednarodni projekti, nadgradnja obstoje\u010dih HE (subvencije so predvidene samo za novo gradnje) in tako naprej. Poleg tega promet prispeva kar 41 % toplogrednih plinov v Sloveniji in kot tranzitna dr\u017eava bi morali dajati poseben poudarek re\u0161evanju te problematike. Tega zagotovo ne bodo re\u0161ile nove HE. Trenutno imamo vi\u0161ke, zato je to, kar sem omenila, nujno potrebno. Nedavno smo imeli sre\u010danje z Evropsko Komisijo in predstavnik Elesa je povedal, da bi ob maksimalni izrabi vodotokov v Sloveniji proizvedli do 10 % elektri\u010dne energije (s tem, da ni upo\u0161teval hidrolo\u0161kih su\u0161). Maksimalna izraba vodotokov pa pomeni 19 velikih in pribli\u017eno 100 malih HE. Povedano po doma\u010de: minimalni izplen za izjemno veliko \u0161kodo. Tudi v energetskem konceptu so zapisali, da bodo vse gradnje zdaj dosti dra\u017eje, ker gredo na manj optimalna obmo\u010dja. Potrebni bodo obse\u017enej\u0161i posegi v okolje in negativni vplivi bodo ve\u010dji. Ne govorimo samo o vplivu na biotsko raznovrstnost, temve\u010d tudi na podtalnico in s tem na ljudi.<\/p>\n

\u010ce se \u0161tevilo hidrocentral pove\u010da, se podtalnica zmanj\u0161a? Kako to?<\/strong><\/h5>\n

Gre za upad ali dvig podtalnice ali celo za spremembo smeri podtalnice (kar se je zgodilo na Dravskem polju). Na Dravi je podtalnica v \u010dasu gradnje v Zlatoli\u010dju neposredno ob HE padla za 9 m, na Dravskem polju pa za 2 do 3 metre. Trend padanja podtalnice se \u0161e nadaljuje. Dr\u017eavni monitoring ka\u017ee, da je na Muri porast podtalnice, na Dravskem polju pa upada. Na Mav\u010di\u010dah na Savi se je ob izgradnji jezu podtalnica sicer dvignila za 6 metrov, zdaj, ko se je akumulacijsko jezero pri\u010delo zamuljevati, pa podtalnica pada. Predvidevajo, da bo do leta 2020 dosegla nivo pred izgradnjo HE, nih\u010de pa ne zna napovedati, ali se bo padanje takrat ustavilo ali ne.
\nPodobno je ni\u017eje po toku navzdol. Pri izgradnji HE Bre\u017eice in HE Mokrice je bila dr\u017eava dol\u017ena obvestiti Hrva\u0161ko o na\u010drtovani gradnji. Sogla\u0161ali so pod pogojem, da Slovenija pod zadnjo pregrado dova\u017ea prod, ki bi ga morala prinesti reka in se s tem prepre\u010di nihanje vode. \u017de zdaj zaradi elektrarn bele\u017eijo upad podtalnice v Zagrebu. In \u0161e tole. Pri nas imamo 21 velikih HE, Bre\u017eice so 22., in pribli\u017eno 500 malih HE, ki skupaj v \u00bbobnovljivih\u00ab virih energije proizvedejo 90 % vse elektri\u010dne energije, od tega 8 elektrarn na Dravi proizvede 70 % OVE. To poka\u017ee resni\u010dno sliko, kako majhen izkoristek imajo elektrarne v primerjavi z izjemno velikim posegom, ki je dolgotrajen in vpliva na naravo in seveda posledi\u010dno tudi na ljudi.
\nNaj \u0161e dodam, da se ob prekinitvi povezave med podtalnico in reko zmanj\u0161a samo\u010distilna sposobnost voda in vsebnost kisika, dvigne se temperatura, uni\u010dena je tudi intersticielna favna, katere vloga je \u010di\u0161\u010denje podtalnice.<\/p>\n

Kje je \u0161ibka to\u010dka nas Slovencev glede HE?<\/strong><\/h5>\n

Glede na to, da se plane sprejema na ministrstvu, bi od tamkaj\u0161njih zaposlenih, ki prejemajo pla\u010de iz javnega prora\u010duna, pri\u010dakovali, da delajo v korist dr\u017eavljanov in na\u0161e narave. Ne pa da zastopajo posamezne interesne skupine, ki zadaj obra\u010dajo ogromne denarje. V javnem interesu je varovanje voda in zdrave pitne vode. Sama vodna direktiva predvideva, da HE poslab\u0161a ekolo\u0161ko stanje povr\u0161inske in podzemne vode.<\/p>\n

Kak\u0161ni so negativni vpliv HE oziroma zajezevanja? Obstaja kak\u0161en pozitiven vpliv?<\/strong><\/h5>\n

Negativnih vplivov je ogromno. Za vsako zajezevanje je treba izpeljat celovito presojo vplivov na okolje, ker ima nanj bistven vpliv in je stvar debate ali je ta vpliv sprejemljiv ali ne. Gre za izjemen poseg v okolje, gre za uni\u010denje re\u010dnega ekosistema. Teko\u010do vodo spremenimo v stoje\u010do, kar spremeni tudi mikroklimo. Razogli\u010denje in drugi izgovori ne pridejo v po\u0161tev, saj so ohranjeni habitati najbolj\u0161a prilagoditev na podnebne spremembe. Protipoplavna direktiva in vodna direktiva narekujeta revitalizacije vodotokov, saj se bomo le tako lahko uspe\u0161no spopadali z ekstremi (poplave, su\u0161e). Najbolj\u0161e re\u0161itve in prilagoditve na podnebne spremembe so ohranjeni ekosistemi.<\/p>\n

Kje je najve\u010dji problem? Sava, Mura \u2026?<\/strong><\/h5>\n

Trenutno je problem globalen, zavedati se moramo, da je Zemlja omejena, \u017eivimo v prese\u017ekih in dejansko bomo morali za\u010deti z var\u010devanjem energije, na kar opozarjajo mednarodne organizacije in mednarodna zakonodaja. Moramo v zmanj\u0161evanje. Iz obstoje\u010dega stanja, ki ga imamo, je treba potegnit najbolj\u0161e re\u0161itve, kaj ima najmanj\u0161i vpliv. \u010cisto vse ima negativen vpliv na okolje in neko\u010d bomo morali re\u010di stop. Neomejena rast ni mogo\u010da! Grozno je, da obstaja veliko re\u0161itev za na\u0161e izzive, vendar to pomeni prestrukturiranje za energetike in ti danes, ki gradijo, vidijo v tem biznis, v zmanj\u0161anju pa biznisa pri proizvajalcih elektri\u010dne energije ni.<\/p>\n

Kak\u0161na je pri tem vloga Dru\u0161tva za preu\u010devanje rib Slovenije (DPRS)?<\/strong><\/h5>\n

Na\u0161a glavna vloga je, da spremljamo vse postopke, ki so povezani z ume\u0161\u010danjem HE pa tudi v primeru poseganja v vodotoke. Delujemo vsepovsod, kjer imajo posegi vpliv na ribe in njihove habitate. Spremljamo priprave strategij, programov, na\u010drtov, planov in zakonodaje. Vklju\u010dujemo se v vse postopke, saj imamo status, da delujemo v javnem interesu ohranjanja narave. Zakon o ohranjanju narave omogo\u010da, da sodelujemo.
\nDo neke mere sodelujemo z RZS in posameznimi ribi\u010di. Tudi v na\u0161em dru\u0161tvu je kar nekaj \u010dlanov, ki so ribi\u010di. Sodelovanje je \u0161e vedno zelo skromno, zato pogre\u0161amo podporo oziroma anga\u017ema RZS in ribi\u0161kih dru\u017ein. Oni so namre\u010d upravljavci in posledice HE bodo zelo ob\u010dutili. Evropska direktiva o okoljski \u0161kodi nalaga, da \u0161kodo pla\u010da povzro\u010ditelj, vendar se tega v Sloveniji ne izvaja. Te\u017eave imajo recimo ribi\u010di na Dravi, kjer tudi vlaganje rib ve\u010d ne pomaga, ribje populacije so v stalnem upadanju, prav tako so izginile re\u010dne vrste rib. Tak\u0161nih primerov bo z gradnjo novih HE vedno ve\u010d. Tudi lokalno prebivalstvo je po mojem mnenju premalo osve\u0161\u010deno. Energetiki vlagajo zelo veliko denarja v promocijo HE, lotevajo se celo najbolj podlih metod, kot je prikrito ogla\u0161evanje v vrtcih in osnovnih \u0161olah z revijo Modri Jan. Tudi Zavod RS za \u0161olstvo je potrdil, da gre v teh revijah za prikrito ogla\u0161evanje. Energijo iz HE predstavljajo kot zeleno, izpostavljajo tudi neresni\u010dne pozitivne vidike. V Sloveniji \u017eal ni zakonodaje, s katero bi tak\u0161na ravnanja prepre\u010dili.<\/p>\n

Kaj nas \u010daka, \u010de se uresni\u010di scenarij in bodo zgradili to, kar na\u010drtujejo?<\/strong><\/h5>\n

S temi posledicami se bodo spopadale prihodnje generacije, nekje \u010dez 30 let. Re\u0161evanje teh te\u017eav jih bo stalo zelo veliko. Te\u017eava bo z muljem, ki je visoko toksi\u010den. Zaradi njega proizvodnja energije pada, rabimo tudi posebne deponije za te odpadke. Najve\u010dji strah je, \u010de se ta mulj razlije po rodovitnih povr\u0161inah. \u010ce se to zgodi, bodo popolnoma neuporabne za pridelavo hrane. Spopadali se bodo s problemom pitne vode. Izginile bodo re\u010dne vrste rib. Pogovarjamo se o resnih stvareh, te\u017eav ali vpra\u0161anj pa ne re\u0161uje nih\u010de. Nadomestni habitati niso re\u0161itev, to je samo zavajanje javnosti. V Avstriji imajo uspe\u0161en primer revitalizacij na Muri za zadnjo pregrado. Reki so dali dovolj prostora, da se razliva, odprli so stare rokave, vozili prod pod zadnjo HE pregrado in ustvarili nova prodi\u0161\u010da. Rezultat revitalizacij je prenehanje upadanje podtalnice, ustavitev poglabljanja re\u010dne struge in nova drsti\u0161\u010da za ribe. V Sloveniji nimamo nobenega tak\u0161nega primera, ki bi v praksi deloval. Obvodne struge so v tujini pogosto uporabljen ukrep, ker gredo iz katastrofalnega stanja v neko slabo stanje. Pri nas pa imamo dobro stanje in bi ga radi uni\u010dili.<\/p>\n

Kako lahko posameznik pomaga, da se tak \u010drn scenarij ne bi zgodil?<\/strong><\/h5>\n

Predvsem z ozave\u0161\u010danjem v lokalnem okolju, posku\u0161ati obve\u0161\u010dati ljudi s pomo\u010djo lokalnih medijev. Ko so akcije, naj se udele\u017eujejo javnih obravnav, razgrnitev in iniciati. Lokalno prebivalstvo je tisto, ki odlo\u010da, v kak\u0161nem okolju bo \u017eivelo. Ribi\u010di imajo tukaj tudi zelo veliko mo\u010d. Lokalni ribi\u010d lahko najve\u010d naredi v svojem obmo\u010dju. Ljudje pa so pasivni oziroma imajo premalo informacij ali celo napa\u010dne informacije, ki jih \u0161irijo energetiki. Ti pa imajo veliko denarja, zato tudi u\u010dinkovito manipulirajo z ljudmi.<\/p>\n

V zadnjih tednih je precej prahu v nekaterih krogih dvignil Zakon za podelitev koncesije za izgradnjo verige HE na srednji Savi. Kaj je s tem?<\/strong><\/h5>\n

Gre za 9 velikih HE, 6 od teh je na\u010drtovanih v obmo\u010dju Natura 2000, 3 pa v njenem vplivnem obmo\u010dju. Tam je najbolj\u0161a populacija sulca v Sloveniji oziroma Evropi. Gre za Kresnice, \u0160entjakob, Renke, Suhadol, Litija \u2026 Zakon je bil pravzaprav sporen, saj je pred podelitvijo koncesije potrebno opraviti celovito presojo vplivov na okolje, kar dolo\u010data evropski direktivi, Direktiva o habitatih in Direktiva o vodah. Potrebna je analiza kumulativnega vpliva vseh projektov skupaj, ne parcialna. Strokovnjaki so si enotni in napovedujejo izginotje populacije sulca v tem delu, kjer je genetsko tudi najmo\u010dnej\u0161i. V skladu z zakonom smo dol\u017eni varovati tudi genetsko pestrost posameznih vrst. Ohranjati je potrebno viabilne populacije, ki so sposobne ohranjati same sebe. Z vlaganjem osebkov ne bomo re\u0161ili ni\u010d oziroma bomo le osiroma\u0161ili populacijo. Z genetiko imamo pri nas velike probleme, pri vlaganju ne gre za ohranjanje vrste in na dolgi rok ne re\u0161imo pravzaprav ni\u010desar.<\/p>\n

Zakaj je nasmeh ob padcu zadnjega zakona bolj kisel?<\/strong><\/h5>\n

Ker zadeva ni dokon\u010dna. Pri naslednji vladi lahko pri\u010dakujemo podobno zgodbo. To bo \u017ee jeseni in ponovno bo bitka. Verjetno se bodo energetiki \u017eeleli ponovno izogniti celoviti presoji vplivov na okolje. Upamo, da nam bo v dru\u0161tvu uspelo pravo\u010dasno pripraviti sistemsko prijavo Evropski Komisiji, kjer bomo prijavili celo spodnjo savsko verigo, vse, kar je bilo zgrajeno po letu 2004. Dodali bi tudi obmo\u010dje srednje Save in obmo\u010dje Mure. Gre za umazano zgodbo, kr\u0161enje zakonodaje in druge ne\u010dedne stvari. Bitka bo huda in upamo, da nam bo pomagala Evropa in da se bo zbudilo prebivalstvo Slovenije. Voda je na\u0161a osnova in jo moramo za\u0161\u010dititi. Na prvem mestu je pitna voda, \u0161ele nato pridejo druge rabe voda.<\/p>\n

Pa obstaja kak\u0161na pozitivna plat HE? Denimo pe\u0161pot, poligon za rolkanje \u2026?<\/strong><\/h5>\n

Ne, ker lahko vse to obstaja tudi brez jezov, je celo veliko ceneje v ohranjeni naravi in vodi v razvoj lokalnega turizma. Nih\u010de ne hodi na dopust na energetske objekte. Vemo pa, da je danes turizem globalno najbolj rasto\u010da gospodarska panoga, tudi ribi\u0161ki turizem! Gre za to, da ozek krog ljudi v takih primerih dobi neko kompenzacijo pa \u0161e to za kratek \u010das. Kaj pa drugi? Pa okolje, narava? In dolgoro\u010dno? Ko se za\u010dne dogajati \u0161koda, ti za\u010detna kompenzacija ni\u010d ne pomaga. Poleg tega pa lokalnemu prebivalstvu ves \u010das preti gro\u017enja ru\u0161ilnega vala, v bodo\u010de jih lahko zaradi podnebnih sprememb pri\u010dakujemo vse ve\u010d (ekstremne padavine). Kaj pomeni ru\u0161ilni val pa smo si lahko ogledali na primeru Drave v letu 2012. Lokalno prebivalstvo od energetikov ni dobilo od\u0161kodnin za povzro\u010deno \u0161kodo. Tudi protipoplavna za\u0161\u010dita je cenej\u0161a in u\u010dinkovitej\u0161a brez HE.<\/p>\n

Vrniva se k va\u0161emu dru\u0161tvu \u2026<\/strong><\/h5>\n

\u010clanov nas je 16. \u017delimo si, da bi bili \u0161tevil\u010dnej\u0161i, a nimamo \u010dasa za promocijo. Delamo na razvoju strokovno – raziskovalne ekipe, da bi lahko izvajali neodvisne nadzore (monitoringe). Na\u0161a ekipa je zelo pestra, \u010dlani so tudi biologi. Z nami so tudi agronomi, pravnik, sama pa sem profesorica kemije in biologije. Na podro\u010dju rib je dr. Metka Pov\u017e strokovni temelj na\u0161ega dru\u0161tva, sodelujemo pa tudi s \u0161tevilnimi tujimi mednarodno priznanimi ihtiologi in tujimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami. Jasno, soo\u010damo se s pomanjkanjem denarnih sredstev, smo pa veseli, da nas pri na\u0161ih prizadevanjih podpirajo \u0161tevilni strokovnjaki.
\nJavne institucije, ki bi morale delovati v imenu ljudstva in v dobro ljudi, so navadno \u017eal podvr\u017eene pritiskom investitorjev. Trenutno smo temu pri\u010da v primeru HE Mokrice, saj sta ZZRS in ZRSVN investitorju podelila soglasje k posegu, ne da bi investitor izpolnil osnovne zahtevane pogoje. Nevladne organizacije lahko tukaj odigramo zelo pomembno vlogo, saj zahtevamo, da se postopki vodijo zakonito. Postopki pa so dolgotrajni zaradi investitorjev in ne zaradi nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. Za nas so predpisani roki, ki so zelo kratki! \u010ce bi investitorji pripravljali projektno dokumentacijo in okoljska poro\u010dila po\u0161teno, bi tudi postopki tekli hitreje. Problem je tudi \u017ealjenje s strani dolo\u010denih oseb iz ministrstev. No, o tem je \u017ee napisanih nekaj \u010dlankov. Definitivno ne bi smeli na javnih obravnavah ali kje drugje \u017ealiti ljudi, lokalnega prebivalstva. Oni se le trudijo, da bi ohranili svoje \u017eivljenjsko okolje, saj imajo po Ustavi RS pravico do zdravega \u017eivljenjskega okolja in do pitne vode.<\/p>\n

Kako zmorete vse to?<\/strong><\/h5>\n

Ne zmorem. Ukvarjam se samo s tem, ogromno je dela. V\u010dasih na kaj sploh ne odreagiram in zamujam roke, lotevam pa se najpomembnej\u0161ih tematik in postopkov.<\/p>\n

Pa pritiski?<\/strong><\/h5>\n

Neposredno jih \u0161e nisem bila dele\u017ena. V\u010dasih dobimo kak\u0161no \u017ealjivo pismo, v katerem grozijo dru\u0161tvu. Zaradi vsega tega je pomembno, da imamo za seboj maso ljudi.<\/p>\n

Kaj boste po\u010deli jutri?<\/strong><\/h5>\n

Razmi\u0161ljala, kako naprej. Trenutno bi bilo dobro, da bi se povezali vsi, ki nam reke nekaj pomenijo in ki se zavedamo, da so na\u0161a \u017eivljenja odvisna od njih. Pred prihajajo\u010dimi volitvami bi morali spro\u017eiti poslansko vpra\u0161anje glede problematike hidroelektrarn. Kandidati bi morali odgovoriti na okoljska vpra\u0161anja in kako bodo re\u0161evali posamezne zadeve. Zavedati pa se moramo, da politiki ni za zaupati. Treba je imeti ozave\u0161\u010dene ljudi, ki bodo vplivali na lokalne politike, oni pa kasneje na dr\u017eavne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intervju z Andrejo Slamer\u0161ek, predsednico Dru\u0161tva za preu\u010devanje rib Slovenije (DPRS) V zadnjem \u010dasu se najve\u010d govori o (dodatni) zajezitvi<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":6980,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[6],"tags":[596,597,595],"class_list":["post-6974","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","tag-drustvo-za-preucevanje-rib-slovenije","tag-stop-zajezevanju-rek","tag-zajezevanje-rek"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6974","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6974"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6974\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6982,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6974\/revisions\/6982"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6980"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6974"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6974"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6974"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}