{"id":3843,"date":"2016-01-10T21:23:26","date_gmt":"2016-01-10T20:23:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=3843"},"modified":"2016-01-10T21:43:37","modified_gmt":"2016-01-10T20:43:37","slug":"onesnazenost-vodotokov-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/onesnazenost-vodotokov-2-del\/","title":{"rendered":"Onesna\u017eenost vodotokov, 2. del"},"content":{"rendered":"

Ste se kdaj vpra\u0161ali, zakaj so dolo\u010dene reke uvr\u0161\u010dene v 1. oziroma 2. kakovostni razred? Na kak\u0161en na\u010din jih strokovnjaki razvr\u0161\u010dajo v te razrede? Pa je voda v teh vodotokih res kakovostna? O tem se spra\u0161ujemo v tokratnem blogu, v katerem pi\u0161emo tudi o vodotokih, ki veljajo za zelo onesna\u017eene. Voda je za \u017eiva bitja izjemnega pomena, zato se spla\u010da nau\u010diti brati strokovnej\u0161e prispevke na temo tega dragocenega elementa.<\/strong><\/p>\n

\"IMGP2049a<\/a>V blogu iz prej\u0161njega tedna, v katerem smo pisali o kakovosti vode, smo se dotaknili onesna\u017eenja, parametrov za ocenjevanje kakovosti vode v Sloveniji in grozljivega videza nekaterih vodotokov, kjer so obre\u017eja dobesedno nastlana z razli\u010dnimi fizi\u010dnimi odpadki. V tokratnem zapisu razmi\u0161ljamo o nekaterih slovenskih rekah in kakovosti njihovih voda.<\/p>\n

Kakovost vode ocenjujejo strokovnjaki na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) tako, da odvzamejo vzorec in ga natan\u010dno pregledajo . Vodno telo povr\u0161inske vode ima dobro kemijsko stanje, \u010de na merilnem mestu nobena letna povpre\u010dna vrednost parametrov ni ve\u010dja od predpisanih mejnih vrednosti in \u010de \u010dasovna vrsta letnih povpre\u010dnih vrednosti nobenega od parametrov, za katere se ugotavlja vsebnost v sedimentih, nima trenda nara\u0161\u010danja v obdobju zadnjih petih let. Da je neka voda kakovostna, morajo biti vrednosti parametrov stabilne dlje \u010dasa!<\/p>\n

\n

Mejne vrednosti parametrov za oceno kemijskega stanja dolo\u010da Uredba o kemijskem stanju povr\u0161inskih voda. Preberete si jo lahko tukaj<\/a><\/span>.<\/p>\n<\/blockquote>\n

Zanimiv je podatek, da sodi ve\u010dina slovenskih rek v 1.-2. in 2. kakovostni razred, kar pomeni, da je tamkaj\u0161nja voda malo oziroma zmerno obremenjena. V to skupino spadajo Sava, Savinja, Ljubljanica z izviri, Drava, spodnji tok Kolpe, \u2026 V 1. kakovostni razred, ki ozna\u010duje vodotoke, ki so neobremenjeni do zelo malo obremenjeni, so uvr\u0161\u010deni izvir Save Dolinke, izvir So\u010de, Hubelj (izvirni del), nekatere manj\u0161e re\u010dice v Poso\u010dju in zgornji tok Kolpe (verjetno pa tudi nekateri drugi vodotoki, ki niso bili zajeti v raziskavi). Slabo kemijsko stanje je v Muri, Lendavi, Dravinji, Pesnici in Sotli.<\/p>\n

\"DSC_0194a<\/a>V Krki pri Kr\u0161ki vasi so ugotovili prese\u017eno vrednost atrazina. V Savi pri Jesenicah na Dolenjskem je za 2,85-krat povi\u0161ana vrednost adsorbiranih halogeniranih organskih spojin. Izrazito slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno v vodotoku Koren pri Novi Gorici, kjer so vsebnosti detergentov pove\u010dane za kar 30,5-krat, prav tako mineralna olja, katerih vrednost je prese\u017eena za kar 15-krat! V Voglajni je bila ugotovljena prese\u017ena vrednost cinka, in sicer za 4,93-krat.<\/p>\n

V spodnjem toku Ljubljanice, ki med ljudmi velja za zelo umazano reko, so ugotovili izbolj\u0161anje kakovosti vode po za\u010detku delovanja centralne \u010distilne naprave Ljubljana v juliju 2005. V reki je znatno manj organskih obremenitev, izbolj\u0161uje se stanje glede na kemijsko in biokemijsko potrebo po kisiku.<\/p>\n

\"IMGP9830aa<\/a>Kaj pa povr\u0161inski viri pitne vode?<\/strong><\/p>\n

Metodologijo za uvr\u0161\u010danje v kakovostne razrede prav tako dolo\u010da Uredba<\/a><\/span>, ki predvideva tri kakovostne razrede: A1, A2 in A3 (zadnji je najslab\u0161i). Predpisi zahtevajo, da se kakovostne razrede oblikuje na osnovi petletnega niza podatkov, upo\u0161tevajo\u010d predpisane mejne in priporo\u010dene vrednosti fizikalnih, kemi\u010dnih in mikrobiolo\u0161kih lastnosti povr\u0161inske vode.<\/p>\n

Zadnji podatki, do katerih smo pri\u0161li, so iz leta 2006. Izviri Mrzlek, Ljubija, Malen\u0161\u010dica, Bistrica, Podroteja, Vipava, Kolpa in Obrh se uvr\u0161\u010dajo v razred A2, izviri Ri\u017eana, Hudinja in So\u010da pa v razred A3.<\/p>\n

\n

Za vse tiste, ki \u017eelite o zadevi dobiti ve\u010d podatkov, svetujemo, da preberete dokument ARSO<\/a><\/span>.<\/p>\n<\/blockquote>\n

Dober prijem (in kakovostno vodo) vam \u017eeli ekipa RibiskeKarte.si!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ste se kdaj vpra\u0161ali, zakaj so dolo\u010dene reke uvr\u0161\u010dene v 1. oziroma 2. kakovostni razred? Na kak\u0161en na\u010din jih strokovnjaki razvr\u0161\u010dajo v te razrede? Pa je voda v teh vodotokih res kakovostna? O tem se spra\u0161ujemo v tokratnem blogu, v katerem pi\u0161emo tudi o vodotokih, ki veljajo za zelo onesna\u017eene. Voda je za \u017eiva bitja izjemnega pomena, zato se spla\u010da nau\u010diti brati strokovnej\u0161e prispevke na temo tega dragocenega elementa.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":3846,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[6],"tags":[162,159,161],"class_list":["post-3843","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","tag-kakovost-pitne-vode","tag-kakovost-vode","tag-onesnazenost-vodotokov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3843","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3843"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3843\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3862,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3843\/revisions\/3862"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3846"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3843"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3843"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3843"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}