{"id":3814,"date":"2016-01-03T21:22:01","date_gmt":"2016-01-03T20:22:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=3814"},"modified":"2016-01-03T21:45:05","modified_gmt":"2016-01-03T20:45:05","slug":"onesnazenost-vodotokov-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/onesnazenost-vodotokov-1-del\/","title":{"rendered":"Onesna\u017eenost vodotokov, 1. del"},"content":{"rendered":"
\"DSC_0193a<\/a>
Si \u017eelimo tak\u0161no strupeno vodo, ki se peni in v kateri je bore malo ali ni\u010d \u017eivljenja?<\/figcaption><\/figure>\n

Povod za pisanje tokratnega bloga je nedavno onesna\u017eenje in pogin v potoku Bistrica, s katerim upravljajo v RD Slovenska Bistrica<\/a><\/span>. Ribi\u010di pre\u017eivimo ob vodi veliko svojega prostega \u010dasa, zato smo na njeno kakovost \u0161e kako ob\u010dutljivi. Kdo spremlja na\u0161e vodotoke, katera merila poznajo za ugotavljanje kakovosti vode in kak\u0161ne so na\u0161e vode v resnici?<\/strong><\/p>\n

Voda. Spojina iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Pogoj za \u017eivljenje vseh \u017eivih bitij na Zemlji in predmet zlorabe. Kajpada s strani \u2013 \u010dloveka! Na svetu je le 2,5 % vse vode sladke, pa \u0161e to ve\u010dinoma v obliki ledenikov. Od teh 2,5 % je le odstotek vode primeren za u\u017eivanje.<\/strong><\/p>\n

\n

Pred nekaj dnevi smo se sprehodili ob reki Savi pri Litiji. Na razdalji, dolgi kakih 100 metrov, smo poleg brez\u0161tevilnih plasti\u010dnih vre\u010dk in embala\u017ee na\u0161li tudi prenosni ra\u010dunalnik, del avtomobila, motoristi\u010dno \u010delado, tri injekcije (na eni je bila igla) in celo plasti\u010dni vsebnik za drogo metadon! Ostali smo brez besed \u2026 Prizor gotovo ni bil tak\u0161en, kot ga prikazujejo v turisti\u010dnih letakih. Kaj se dogaja z na\u0161imi vodami, kak\u0161na je njihova kakovost in kdo jo spremlja?<\/p>\n<\/blockquote>\n

\"DSC_0177a<\/a>
Grozljiv pogled na ostanke civilizacije, ki visijo po vejah.<\/figcaption><\/figure>\n

Pri nas bdi nad kakovostjo vode Agencija Republike Slovenije za okolje<\/a><\/span> (ARSO), ki ocenjuje kemijsko in ekolo\u0161ko stanje vode. Strokovnjaki ocenjujejo kakovost na podlagi preizku\u0161anja vzorcev na razli\u010dne parametre, ki so jih razdelili v tri skupine. V prvi skupini so, med drugimi, pH, temperatura, nitrati, fosfati, nasi\u010denost s kisikom in amonij. V drugi skupini parametrov so, med drugimi, razli\u010dne kovine, detergenti, du\u0161ik in (fekalne) koliformne bakterije. V zadnji skupini so, med drugimi, fluoridi, \u017eivo srebro, cianidi, pesticidi in salmonela. Ve\u010d o metodologiji lahko preberete tukaj<\/span><\/a>. Pri analiziranju lo\u010dijo povr\u0161inske teko\u010de vode, jezera in morje, za vsako od na\u0161tetih voda opravljajo tudi lo\u010dene preiskave. Ko opravijo preiskavo, uvrstijo vodo v kakovostni razred. Pri tem uporabljajo mejne in priporo\u010dene vrednosti parametrov.<\/p>\n

\n

Vse lepo in prav, toda kako dolo\u010dijo te vrednosti? \u010ce spremenijo te vrednosti, postane neka voda \u010dez no\u010d kakovostna (ali obratno)? To sta dve vpra\u0161anji od mnogih, ki se nam porajajo. Za vse, ki vas kakovost vode v Sloveniji podrobneje zanima, preberite\u00a0dokument<\/a><\/span>, ki ga je izdala ARSO.<\/p>\n<\/blockquote>\n

\"DSC_0184a<\/a>
Ne, plasti\u010dna smet ni nastavljena, temve\u010d se je na vejo ujela sama. Kriv je seveda \u010dlovek, ki jo je v reko odvrgel …<\/figcaption><\/figure>\n

Kljub temu, da so nekateri vodotoki dobro ocenjeni, pa je njihov videz od blizu precej bolj klavrn. Na dnu in bregovih so fizi\u010dni odpadki, najve\u010dkrat plastika, kovinski deli, keramika, azbestni izdelki in druge \u0161tevilne in precej bolj nevarne snovi, denimo baterije, akumulatorji, medicinski odpadki in podobno. Fizi\u010dni odpadki morda ne \u0161kodujejo vodi tako kot delci, ki jih s prostim o\u010desom ne vidimo, povedo pa veliko o ljudeh, ki \u017eivijo ob reki. Le redki so potoki, reke in jezera, kjer ni sledov \u010dlove\u0161kih packarij. Poznate vi kak\u0161en tak primer?<\/strong><\/p>\n

\"DSC_0183a<\/a>\u010cez teden dni preberite tudi drugi del bloga, v katerem se bomo posvetili kakovosti posameznih vodotokov in jezer. Z zapisom \u017eelimo opozoriti na pomen kakovostne in pitne vode, ki je pogoj za \u017eivljenje na Zemlji. Ribi\u010di bodimo vedno pozorni na na\u0161 \u00bbelement\u00ab, o sumljivih zadevah pa obve\u0161\u010dajmo ribi\u0161ke \u010duvaje. Ti bodo vedeli, kako ukrepati. Za vodo se moramo boriti danes, kajti \u017ee jutri bo lahko prepozno.<\/p>\n

Dober prijem (in kakovostno vodo) vam \u017eeli ekipa RibiskeKarte.si!<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Povod za pisanje tokratnega bloga je nedavno onesna\u017eenje in pogin v potoku Bistrica, s katerim upravljajo v RD Slovenska Bistrica. Ribi\u010di pre\u017eivimo ob vodi veliko svojega prostega \u010dasa, zato smo na njeno kakovost \u0161e kako ob\u010dutljivi. Kdo spremlja na\u0161e vodotoke, katera merila poznajo za ugotavljanje kakovosti vode in kak\u0161ne so na\u0161e vode v resnici?<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":3812,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[6],"tags":[159,160,124],"class_list":["post-3814","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","tag-kakovost-vode","tag-onesnazenost-vode","tag-slovenija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3814","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3814"}],"version-history":[{"count":25,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3814\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3839,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3814\/revisions\/3839"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3812"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3814"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3814"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3814"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}