{"id":3515,"date":"2015-10-26T09:50:42","date_gmt":"2015-10-26T08:50:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=3515"},"modified":"2015-10-26T10:02:48","modified_gmt":"2015-10-26T09:02:48","slug":"ljubezen-je-v-zraku","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/ljubezen-je-v-zraku\/","title":{"rendered":"Ljubezen je v zraku …"},"content":{"rendered":"

… oziroma v vodi, vsaj za nekatere. V mislih imamo poto\u010dne postrvi, ki v tem obdobju, poleg nekaterih drugih ribjih vrst, pri\u010denjajo z drstjo. Berite dalje in spoznajte, zakaj se razmno\u017eujejo ravno na prelomu jeseni in zime ter kako njihova drst sploh poteka.<\/strong><\/p>\n

Razmno\u017eevanje je bistveno za samostojen obstoj in vzdr\u017eevanje populacije nekega organizma. Ko se razmno\u017eujejo ribe, pravimo, da se drstijo. Za ribi\u010de je pomembno, da se zavedamo pomena drsti in obdobja, ko le-ta poteka. Takrat pustimo ribe pri miru, jih ne lovimo in kakorkoli druga\u010de vznemirjamo. Klju\u010dno je \u0161e\u00a0poznavanje, kje in kako poteka drst. Tudi ko je \u017ee zaklju\u010dena, ne brodimo po vodotoku. Tam so namre\u010d drstne jame v njih pa oplojene ikre, ki bi jih s hojo lahko poteptali in uni\u010dili. Poglejmo na primeru poto\u010dnih postrvi, kdaj, kje in kako poteka njihova drst.<\/p>\n

\"trout09_ArntMollan\"
Drst poto\u010dnih postrvi. Foto: Arnt Mollan (czechnymph.com)<\/figcaption><\/figure>\n

Kdaj?<\/strong>
\nDrstijo se od novembra do marca (nekateri starej\u0161i viri1<\/sup> navajajo, da le do februarja). Najpogosteje poteka drst decembra in januarja2<\/sup>, novej\u0161i viri3<\/sup> pa pravijo, da novembra. To je odvisno tudi od vodotoka, vremenskih okoli\u0161\u010din in temperatur. Bolj bo okolje temno in \u00bbturobno\u00ab, prej se bo pri\u010dela drst. Isto velja, \u010de bo hladneje. Visoke jesenske temperature zraka in vode k spro\u017eanju drstnega nagona ne pripomorejo prakti\u010dno ni\u010d.<\/p>\n

Drst poto\u010dnih postrvi se bo navadno pri\u010dela, ko se bo shladilo in bo dan kraj\u0161i. Omenjeno spro\u017ei spremembe v ribjem organizmu in mu tako sporo\u010di, da je \u010das za razmno\u017eevanje.<\/p>\n

\"redds\"
Drstne jame. V njih so zakopane ikre. Foto: flyfishthesouth.com<\/figcaption><\/figure>\n

Kje?<\/strong>
\nPoto\u010dnice se drstijo v bistri, nizki in hitri vodi s prodnatim (kamnitim) dnom. Na drst praviloma plavajo proti toku, tudi mimo ve\u010djih ovir, denimo jezov. V tem pogledu so podobne anadromnim<\/em> vrstam, ki \u017eivijo v morju in plavajo na drst v reke. Sicer se na\u0161e celinske poto\u010dnice ne premikajo preve\u010d rade. Drst bodo opravile blizu mesta, koder prebivajo \u010dez leto. Zdi se, da jim je pomembneje, da najdejo mirno mesto na dnu iz pravega materiala in granulata. Ikre odlagajo v me\u0161anico, ki ima ve\u010dje pore. Blato in mulj odstranijo s premikanjem repne plavuti.<\/p>\n

\"IMGP6050a\"
Majhna, a odrasla poto\u010dna postrv. Ra\u0161\u010denost je posledica hranil, ki so na voljo v vodnem okolju, kjer \u017eivi. Foto: Hany Bany<\/figcaption><\/figure>\n

Kako?<\/strong>
\nVse se dogaja okoli samice. Najbolj\u0161e plemenke so tak\u0161ne, ki merijo med 35 in 45 cm. Ve\u010dje in starej\u0161e nimajo ustrezne biolo\u0161ke kakovosti, zato je uspeh pri drsti manj\u0161i3<\/sup>. Okoli nje se zberejo samci in tekmujejo. Prevlada najve\u010dji in najmo\u010dnej\u0161i med njimi, ki odganja manj\u0161e in \u0161ibkej\u0161e primerke. Samica s telesom izkoplje na dnu jamico in vanjo iztisne ikre, samec, ki je ob njej, pa jih prekrije s spermo. Mogo\u010de je, da pri tem aktu sodeluje ve\u010d samcev, tako da je genska kombinacija pestrej\u0161a.<\/p>\n

\u0160tevilo iker, ki jih odlo\u017ei samica, je razli\u010dno. Navadno jih je od 1000 do 3000 na kilogram njene te\u017ee. Ikre merijo v premeru od 4 do 5 mm in so precej ve\u010dje od iker krapovcev. Po oploditvi samica navadno zapusti drstno mesto, samec pa ostane in varuje \u00bbgnezdo\u00ab.<\/p>\n

V revnej\u0161ih vodotokih se drstijo tudi primerki, ki niso dosegli najmanj\u0161e lovne mere. Ti imajo, jasno, manj iker, ponekod ne ve\u010d kot 50. Iz njih se bodo spomladi izlegle mladice, ki bodo plavale v plitvinah. Do odrasle dobe jih bo od njih pre\u017eivela le pe\u0161\u010dica.<\/p>\n

Ste bili pri\u010da drsti in ste posneli fotografije? Sporo\u010dite nam in objavili jih bomo med zgornjim besedilom.<\/p>\n

Dober prijem vam \u017eeli ekipa RibiskeKarte.si!<\/strong><\/p>\n

Viri:<\/p>\n

1. Svetina, M., Verce, F. (1960). Ribe in ribolov v slovenskih vodah<\/em>. Ljubljana: Ribi\u0161ka zveza Slovenije.
\n2. Svetina, M, Verce, F. (1969). Ribe in ribolov v slovenskih vodah<\/em>. Ljubljana: Ribi\u0161ka zveza Slovenije.
\n3. Koro\u0161ec, T. et. al. (2000). Muharjenje<\/em>. Ljubljana: Tehni\u0161ka zalo\u017eba Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

… oziroma v vodi, vsaj za nekatere. V mislih imamo poto\u010dne postrvi, ki v tem obdobju, poleg nekaterih drugih ribjih vrst, pri\u010denjajo z drstjo. Berite dalje in spoznajte, zakaj se razmno\u017eujejo ravno na prelomu jeseni in zime ter kako njihova drst sploh poteka.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":3518,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[6],"tags":[127,129,128],"class_list":["post-3515","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","tag-drst","tag-drst-potocnih-postrvi","tag-razmnozevanje-rib"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3515","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3515"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3515\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3538,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3515\/revisions\/3538"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3518"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3515"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3515"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3515"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}