{"id":3468,"date":"2015-10-19T11:58:11","date_gmt":"2015-10-19T09:58:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=3468"},"modified":"2019-01-11T13:32:50","modified_gmt":"2019-01-11T12:32:50","slug":"kratka-zgodovina-muharjenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/kratka-zgodovina-muharjenja\/","title":{"rendered":"Kratka zgodovina muharjenja"},"content":{"rendered":"

Dolgi jesenski in zimski ve\u010deri so kot nala\u0161\u010d za brskanje po arhivih. V\u010dasih se ozremo v preteklost in premi\u0161ljujemo o zgodovini muharjenja, dejavnosti, s katero se tako radi ukvarjamo. Zaradi pomanjkanja ustreznih pisnih virov je precej podrobnosti o njej \u0161e nejasnih ali neraziskanih. V blogu se bomo zato dotaknili dejstev, ki so znana in splo\u0161no sprejeta pri avtorjih. Greste z nami na kratko potovanje v zgodovino?<\/strong><\/p>\n

\"claudius_aelianus\"
Claudius Aelianus. (Vir: tupress.org)<\/figcaption><\/figure>\n

\u0160tevilni avtorji so enotni, da segajo prve omembe muharjenja, ki je le od dale\u010d spominjalo na moderno dojemanje te dejavnosti, v rimski \u010das. Claudius Aelianus<\/strong> je v 2. stoletju na\u0161ega \u0161tetja v svoji knjigi opisal ribolov v Gr\u010diji in umetno muho, s katero so lovili. Le-to naj bi polagali na gladino s \u0161tiri metre dolgimi palicami, muha pa verjetno ni plavala, temve\u010d je potonila. Ker verjetno niso imeli kolesc (o tem pa\u010d le domnevamo), so ribe na kopno potegnili tako, kot danes po\u010dnemo s polagalkami. Muha, o kateri je pisal Aelianus, naj bi posnemala enodnevnico, zvezali pa so jo tako, da so trnek, ki mu danes re\u010demo dolgohrbtnik, ovili s \u0161krlatno volno, pri obro\u010dku pa so dodali dva petelinja peresca medene barve (medenjaka).<\/p>\n

Tudi sicer se je na Balkanu, vsaj kar se ti\u010de muharjenja, kar precej dogajalo. Tradicionalni na\u010dini tak\u0161nega ribolova so bili \u0161e koncem 19. stoletja raz\u0161irjenju po vsej Bosni, ki jo je takrat obiskal G.E.M. Skues in o tamkaj\u0161njih do\u017eivljajih napisal dnevnik. Videl je, da so bosanski doma\u010dini lovili z dolgimi palicami (podobne so bile dana\u0161njim polagalkam), muhe pa so na gladino le polagali. Vas na\u010din spominja na muharjenje v stari Gr\u010diji? Bingo!<\/p>\n

\"treatyse\"
Stran iz knjige A Treatyse of Fysshynge wyth an Angle. Takratna pisana angle\u0161\u010dina je te\u017eko razumljiva tudi tistim, ki jo aktivno obvladajo.<\/figcaption><\/figure>\n

Umetne muhe so bile dolgo \u010dasa preproste, te\u017eke in iz povsem naravnih materialov. Tehnologija izdelave trnkov ni bila razvita, zato so bili ti okorni in veliki, muhe pa so navadno potonile. Muharski za\u010detki so bili omejeni na ribolov s \u00bbposnetki li\u010dink\u00ab, muharjenje s suho muho pa je razmeroma nova obrt.<\/p>\n

Veliko vode je preteklo, preden se je ob koncu 15. stoletja pojavil nov zapis o muharjenju, tokrat celo izpod peresa \u017eenske! Dama Julijana Berners<\/strong>, redovnica, je 1496 napisala knjigo A Treatyse of Fysshynge wyth an Angle<\/strong>. V knjigi pi\u0161e o izdelavi muharice, vrvice, trnkih in umetnih muhah. Navaja nekatere, ki jih zelo dobro poznamo tudi danes, denimo prodnico (Stonefly) in rde\u010deprejko (Red Spinner). Kljub njenim zapisom ne moremo trditi, da se je muharjenje pojavilo ali celo razvilo v dana\u0161nji Angliji. Priznati pa moramo, da se je v Angliji tudi kar se muharjenja ti\u010de precej dogajalo in pisalo, to pa verjetno zaradi njihovega posebnega politi\u010dnega, gospodarskega in voja\u0161kega polo\u017eaja v svetu.<\/p>\n

Zgodovinski kralj muharjenja je nedvomno Izaak Walton<\/strong>, ki je 1653 napisal svetovno znano knjigo The Compleat Angler, or the contemplative Man’s Recreation<\/strong>. V njej pi\u0161e o ribolovu (tudi muharjenju), ribah, naravi, etiki in \u0161e \u010dem. Knjiga je v Veliki Britaniji \u0161e dandanes med prvimi tremi najpogosteje natisnjenimi knjigami, takoj za Biblijo in Shakespearovimi deli. Muharjenje je bilo v tistih \u010dasih drag \u0161port, namenjen le redkim izbrancem, vode pa so bile verjetno tako polne ribe, da bi se dana\u0161njemu povpre\u010dnemu ribi\u010du zme\u0161alo od veselja.<\/p>\n

\"walton1\"
Stran iz \u010dudovite knjige The Compleat Angler, or the contemplative Man’s Recreation. Navdu\u0161enci jo boste lahko z nekaj sre\u010de kupili na spletu.<\/figcaption><\/figure>\n

Pravo revolucijo sta v muharjenju povzro\u010dila Frederic Michael Halford<\/strong> in George Edwards Mackenzie Skues<\/strong>, vsak na svojem podro\u010dju. Prvi je do potankosti utemeljil muharjenje s suho muho, ki ga je razvil na slavnih angle\u0161kih kra\u0161kih muharskih rekah, drugi je zagovarjal lov postrvi s potopljeno muho. Oba sta pisala knjige in se obdala s privr\u017eenci, ki so v muharskih krogih oblikovali dve skupini: suha muha in li\u010dinka. Razkol in njegove posledice so vidne \u0161e danes. Iz tistih zlatih muharskih \u010dasov so znane klasi\u010dne muhe, denimo \u010drni bodec, hoflandovka in grinvilovka. Kot zanimivost naj dodamo, da lahko Halfordove in Skuesove knjige kupite tudi na spletu. Zelo redko boste naleteli celo na prve izdaje, ki dosegajo visoke cene.<\/p>\n

Med poslednjimi velikani svetovnega muharjenja moramo omeniti\u00a0Charlesa Ritza<\/strong>, hotelirja in velikega ribi\u010da, od katerega se je u\u010dila prva generacija \u00bbslovenskih\u00ab muharjev. V Bohinju je imel leta 1957 te\u010daj, kar tudi za dana\u0161nje pojme ni kar tako. Zvezal je \u0161e\u00a0precej\u0161nje \u0161tevilo svojih umetnih muh, imel je tudi linijo muharic Ritz Parabolic<\/strong>. Bil je svetovljan, poznal je tudi Ernesta Hemingwaya, s katerim sta skupaj lovila. Muharsko obdobje, ki ga je zaznamoval Ritz, je bilo lahkotnej\u0161e in ne tako “zapeto” kot klasi\u010dno angle\u0161ko muharjenje. Sovpada tudi z vzponom ameri\u0161ke muharske \u0161ole, ki je dodobra prevetrila svetovno (oziroma do takrat \u0161e evropsko) muharjenje.<\/p>\n

\"\"
Simonet kot ga je poznal Charles Ritz. (Vir: peche-mouche-seche.com)<\/figcaption><\/figure>\n

Iz preteklega stoletja omenimo \u0161e muharje, ki so se specializirali vsak na svojem podro\u010dju. Iz Anglije je znan Frank Sawyer<\/strong>, oskrbnik reke in muhar, ki je najpogosteje lovil s posnetki li\u010dink. Prav on je avtor slavne ajdovke<\/a><\/span> in hude u\u0161i<\/a><\/span>. Iz Francije je znan Maurice Simonet<\/strong>, ki je najraje lovil s suhimi muhami, iz Avstrije pa Hans Gebetsroither<\/strong>, s katerim je pogosto lovil Charles Ritz. V muharjenje so prodirali novi trendi in modernej\u0161i materiali. Muharske vrvice so postajale kakovostnej\u0161e, meti pa natan\u010dnej\u0161i. Tudi trnki so bili podobni dana\u0161njim in z njimi so muharji lahko zvezali razli\u010dne umetne muhe – od suhih in mokrih, pa vse do posnetkov li\u010dink in potezank.<\/p>\n

Eksplozijo razvoja muharjenja bele\u017eimo v zadnjih petdesetih letih, ko je s pojavom novih tehnologij in s prihodom razli\u010dnih umetnih materialov oprema zelo dovr\u0161ena in z njo lahko po\u010dnemo stvari, ki si jih pred stotimi leti in ve\u010d niti v sanjah niso mogli predstavljati. Tudi cenovno je muharjenje danes dostopno (vsaj v Sloveniji) naj\u0161ir\u0161emu krogu ljudi, kar je po svoje prav. Morali pa bomo paziti na novo gro\u017enjo, ki je vzklila v zadnjih desetletjih, preobremenjenost vodotokov z ribi\u010di!<\/p>\n

Vam je bil zapis v\u0161e\u010d? Sporo\u010dite nam v komentar.<\/p>\n

Dober prijem vam \u017eeli ekipa RibiskeKarte.si!<\/strong><\/p>\n

Spodaj je \u0161e nekaj idej za dodatno branje:<\/p>\n

    \n
  1. Koro\u0161ec, T., et. al., (2000): Muharjenje<\/li>\n
  2. Svetina, M., et .al., (1982): Sladkovodno ribi\u0161tvo na Slovenskem<\/li>\n
  3. Lokar, J. (1937): Lovsko-ribi\u0161ki slovar<\/li>\n
  4. \u0160ulgaj, A. (v Omerzu, S., 2014): Lov z umetno muho ali s perjenico<\/li>\n
  5. Walton, I. (1653): The Compleat Angler, or the contemplative Man’s Recreation<\/li>\n
  6. Francis, F. (1867): A Book on Angling<\/li>\n
  7. Halford, F.M. (1886): Floating Flies and How to Dress Them<\/li>\n
  8. Skues, G.E.M. (1910): Minor Tactics on the Chalk Stream<\/li>\n
  9. Ritz, C. (1959): A Fly Fisher’s Life<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Dolgi jesenski in zimski ve\u010deri so kot nala\u0161\u010d za brskanje po arhivih. V\u010dasih se ozremo v preteklost in premi\u0161ljujemo o zgodovini muharjenja, dejavnosti, s katero se tako radi ukvarjamo. Zaradi pomanjkanja ustreznih pisnih virov je precej podrobnosti o njej \u0161e nejasnih ali neraziskanih. V blogu se bomo zato dotaknili dejstev, ki so znana in splo\u0161no sprejeta pri avtorjih. Greste z nami na kratko potovanje v zgodovino?<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":3472,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[661],"tags":[125,15,126],"class_list":["post-3468","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-muharjenje","tag-kratka-zgodovina-muharjenja","tag-muharjenje-2","tag-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3468","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3468"}],"version-history":[{"count":37,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3468\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3511,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3468\/revisions\/3511"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3472"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3468"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3468"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3468"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}