{"id":17340,"date":"2023-04-17T08:52:59","date_gmt":"2023-04-17T06:52:59","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=17340"},"modified":"2023-04-17T10:19:12","modified_gmt":"2023-04-17T08:19:12","slug":"nikar-ne-stopi-na-nas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/nikar-ne-stopi-na-nas\/","title":{"rendered":"Nikar ne stopi na nas!"},"content":{"rendered":"\n

Dnevi postajajo vse dalj\u0161i in temperatura vode se po\u010dasi dviguje. Ko bo dosegla ali presegla 10 stopinj Celzija, se bodo pri\u010dele drstiti nekatere sladkovodne ribje vrste – imenujemo jih spomladanske drstnice. V tem \u010dasu smo pri gibanju v vodi \u0161e posebej pozorni na drstne jame. \u0160e bolje pa je, \u010de se brodenju povsem izognemo in tako pomagamo \u0161\u010dititi naravno drst, ki je \u017eal vse redkej\u0161a.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Drst rib je proces, pri katerem ribe odlo\u010dijo jaj\u010deca (pri samicah) in semen\u010dice (pri samcih) v vodo, da jih oplodijo in se tako razmno\u017eujejo. Drst obi\u010dajno poteka v dolo\u010denem letnem \u010dasu, ko so okoljski pogoji, kot sta temperatura vode in raven svetlobe, optimalni za pre\u017eivetje in razvoj iker in mladic.<\/p>\n\n\n\n

Med drstjo ribji samci pogosto lovijo samice in jim “dvorijo”, da bi jih pritegnili. Ko je samica pripravljena na drst, odlo\u017ei ikre v vodo, samec pa nanje sprosti svojo spermo, da jih oplodi.<\/p>\n\n\n\n

Oplojene ikre se nato razvijajo in na koncu spremenijo v mladice, ki bodo \u0161e naprej rasle in se razvijale, dokler ne bodo odrasle. \u010cas in na\u010din drsti se lahko razlikujeta glede na vrsto rib, pa tudi okoljske dejavnike, kot so temperatura vode, svetlobno obdobje in pogoji habitata.<\/p>\n\n\n\n

Spomladanska drst v sladkih vodah<\/h5>\n\n\n\n

Marca in aprila navadno \u017ee poteka drst sulca, lipana, podusti in platnice. Oglejmo si, kako poteka drst pri vaski od na\u0161tetih vrst.<\/p>\n\n\n\n

Sulec<\/h5>\n\n\n\n

Sulec je sladkovodna riba, ki se obi\u010dajno pri\u010dne drstiti marca, lahko pa se drst zavle\u010de tudi v april ali celo maj. Natan\u010den \u010das drsti se lahko razlikuje glede na dejavnike, kot so temperatura vode, dol\u017eina dneva in lokalni pogoji. Na splo\u0161no se sulci obi\u010dajno selijo gorvodno od svojih obi\u010dajnih obmo\u010dij prehranjevanja in habitatov, da bi dosegli svoja drsti\u0161\u010da. Navadno zaplavajo tja, kjer so se iz iker izlegli tudi sami.<\/p>\n\n\n\n

Ko samec in samica dose\u017eeta drsti\u0161\u010de, pri\u010dneta z drstjo, kar lahko vklju\u010duje lovljenje in kro\u017eenje drug okoli drugega. Ni redko, da vidimo ob samici ve\u010d samcev, ki se borijo za najbolj\u0161i polo\u017eaj ob njej. Samica nato odlo\u017ei jaj\u010deca na podlago, obi\u010dajno v pesek v plitvo, hitro teko\u010do vodo. Po drsti se odrasel sulec obi\u010dajno odmakne od mesta drstitve in se vrne na obi\u010dajna obmo\u010dja prehranjevanja in habitata.<\/p>\n\n\n\n

Odrasla samica sulca lahko v povpre\u010dju nosi od 5.000 do 15.000 iker na kilogram telesne te\u017ee. Tako lahko na primer 10 kg te\u017eka samica sulca nosi okoli 50.000 do 150.000 iker.<\/p>\n\n\n\n

Populacije sulcev trenutno ogro\u017eajo predvsem uni\u010devanje ustreznih habitatov za \u017eivljenje in drst, tudi onesna\u017eenje in prelov, kar lahko vpliva na njihov reproduktivni uspeh in pre\u017eivetje.<\/p>\n\n\n\n

Lipan<\/h5>\n\n\n\n

Lipan je sladkovodna riba, ki se obi\u010dajno drsti v spomladanskih mesecih, navadno med marcem in majem, odvisno od specifi\u010dne populacije in okoljskih razmer. Natan\u010den \u010das drsti se lahko razlikuje glede na dejavnike, kot so temperatura vode, dol\u017eina dneva in drugi pogoji.<\/p>\n\n\n\n

Samica lipana odlo\u017ei ikre, obi\u010dajno v plitvo, hitro teko\u010do vodo na podlago iz proda ali grobega peska. Samec oplodi ikre in tako zaklju\u010di osnovno dejanje drsti.<\/p>\n\n\n\n

Za lipana je obi\u010dajno, da ikre po drsti prekrije s substratom. Samica odlo\u017ei ikre na podlago iz proda ali grobega peska. Ikre so obi\u010dajno lepljive in se pritrdijo na podlago.<\/p>\n\n\n\n

Ko samec oplodi ikre, lahko samica lipana s svojim repom naredi vdolbino v substratu okoli njih. Nato bo z gobcem in usti pobrala in premikala majhne kamen\u010dke ali ko\u0161\u010dke gramoza, da pokrije ikre. To jih pomaga za\u0161\u010dititi pred plenilci, kot so ptice ali druge ribe, in pomaga zagotoviti, da ostanejo na mestu in \u0161e naprej prejemajo vodo s kisikom.<\/p>\n\n\n\n

Podust<\/h5>\n\n\n\n

\u0160tevilo iker, ki jih odlo\u017ei podust, se lahko razlikuje glede na velikost in starost samice. V povpre\u010dju lahko zrela samica nosi od 2000 do 10.000 iker na kilogram telesne te\u017ee. Tako lahko na primer 1 kg te\u017eka samica podusti proizvede okoli 2.000 do 10.000 iker, ve\u010dja samica, ki tehta 2 kg, pa lahko proizvede od 4.000 do 20.000 iker.<\/p>\n\n\n\n

Omeniti velja, da ni nujno, da bodo vse ikre, ki jih proizvede samica, oplojene ali pre\u017eivele do odrasle dobe. Dejavniki, kot so kakovost vode, plenilci in drugi okoljski pogoji, lahko vplivajo na stopnjo pre\u017eivetja iker in kasneje mladic.<\/p>\n\n\n\n

Ikre podusti so obi\u010dajno lepljive in se pritrdijo na podlago ali druge predmete v vodi, kot so skale ali rastlinje. Po drsti se odrasle podusti obi\u010dajno odmaknejo od mesta drsti in se vrnejo na svoja obi\u010dajna obmo\u010dja prehranjevanja in habitata.<\/p>\n\n\n\n

Vedenje podusti med drstjo se lahko razlikuje glede na specifi\u010dno populacijo in okoljske razmere. Na nekaterih obmo\u010djih, kjer je pretok vode majhen ali je substrat neprimeren za drst, lahko podusti odlo\u017eijo ikre v gnezda ali vdolbine v substratu (pesku), namesto da bi jih pritrdile na predmete (kamenje, podvodno rastlinje).<\/p>\n\n\n\n

Platnica<\/h5>\n\n\n\n

Kot \u0161tevilne sladkovodne ribe je tudi platnica ponekod pomemben vir hrane za ljudi, priljubljena pa je tudi med ribi\u010di. Toda zlasti uni\u010devanje habitatov je povzro\u010dilo upad populacije na nekaterih obmo\u010djih in vrsta trenutno velja za ranljivo za izumrtje.<\/p>\n\n\n\n

Platnica se obi\u010dajno drsti zgodaj spomladi, obi\u010dajno med marcem in majem, odvisno od temperature vode in drugih okoljskih dejavnikov.<\/p>\n\n\n\n

Sezona drsti se lahko razlikuje glede na lokacijo, vendar se obi\u010dajno pojavi, ko temperatura dose\u017ee okoli 10 \u00b0C. V tem \u010dasu se bosta samec in samica zbirala v plitvih, tudi s plevelom poraslih obmo\u010djih, in za\u010dela z drstjo. Zbira se ve\u010d primerkov naenkrat. Samec lovi samico in oplodi ikre. Te so obi\u010dajno lepljive in se prilepijo na rastlinje ali druge predmete v vodi. Mladice se obi\u010dajno prehranjujejo z zooplanktonom in drugimi majhnimi organizmi, dokler niso dovolj velike, da se za\u010dnejo hraniti z bento\u0161kimi nevreten\u010darji in vodnim rastlinjem.<\/p>\n\n\n\n

Omeniti velja, da se natan\u010den \u010das drstitvene sezone tudi pri platnici lahko razlikuje glede na vrsto dejavnikov, vklju\u010dno s temperaturo vode, vremenskimi vzorci in lokalnimi razmerami. Poleg tega se lahko \u010das drsti razlikuje \u0161e glede na velikost in starost rib, saj se lahko ve\u010dji in starej\u0161i posamezniki drstijo prej ali pozneje kot mlaj\u0161e ribe.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tevilo iker, ki jih odlo\u017ei platnica, je lahko razli\u010dno glede na velikost in starost samice. V povpre\u010dju lahko zrela samica nosi od 3000 do 8000 iker na kilogram telesne te\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

Skrb za ikre<\/h5>\n\n\n\n

Ribe odlagajo ikre, ki so seveda lahko oplojene ali ne, v pesek, na podvodno rastlinje ali drugo primerno podlago v vodi. Pomembno je, da se ribi\u010di v \u010dasu drsti, kljub temu, da je ribolov dovoljen, izogibamo takim mestom. Na robovih rek ne hodimo po rastlinju, v strugi pa se izogibamo brodenju, \u010de se to le da. Drstne jame so navadno sicer vidne, saj je pesek preme\u0161an in zato bolj bele barve ali vsaj svetlej\u0161ih tonov – ni pa to nujno. Da ne bi hodili po sve\u017ee oplojenih ikrah, se zato brodenju raje odpovemo.<\/p>\n\n\n\n

Zanimiv blog na temo izogibanja drstnim jamam<\/a><\/strong> lahko preberete tukaj<\/a><\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Foto: Pixabay<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dnevi postajajo vse dalj\u0161i in temperatura vode se po\u010dasi dviguje. Ko bo dosegla ali presegla 10 stopinj Celzija, se bodo pri\u010dele drstiti nekatere sladkovodne ribje vrste – imenujemo jih spomladanske drstnice. V tem \u010dasu smo pri gibanju v vodi \u0161e posebej pozorni na drstne jame. \u0160e bolje pa je, \u010de se brodenju povsem izognemo in tako pomagamo \u0161\u010dititi naravno drst, ki je \u017eal vse redkej\u0161a.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":17343,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[666,798],"tags":[],"class_list":["post-17340","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novo","category-ribolov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17340","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=17340"}],"version-history":[{"count":41,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17340\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17399,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17340\/revisions\/17399"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/17343"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=17340"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=17340"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=17340"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}