{"id":17186,"date":"2023-03-28T11:13:11","date_gmt":"2023-03-28T09:13:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=17186"},"modified":"2023-03-28T11:18:43","modified_gmt":"2023-03-28T09:18:43","slug":"koliko-zlata-je-na-v-zemlji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/koliko-zlata-je-na-v-zemlji\/","title":{"rendered":"Koliko zlata je na\/v Zemlji?"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Te\u017eko je natan\u010dno dolo\u010diti koli\u010dino zlata v zemeljski skorji, saj je razpr\u0161eno na razli\u010dnih lokacijah in oblikah, velik del pa ostaja neodkritega. Znanstveniki ocenjujejo, da je v zemeljski skorji pribli\u017eno 197.576 ton zlata. Pomembno je omeniti, da se to \u0161tevilo nenehno spreminja z odkrivanjem novih nahajali\u0161\u010d in z napredkom tehnologije, ki omogo\u010da pridobivanje zlata iz prej nedostopnih virov.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Zlato je kemi\u010dni element s simbolom Au in atomskim \u0161tevilom 79. Je mehka, gosta, rumena kovina, ki jo ljudje \u017ee tiso\u010dletja cenimo zaradi njene redkosti, lepote in uporabnosti. Zlato je eden najmanj reaktivnih kemi\u010dnih elementov, kar pomeni, da ne korodira ali potemni kot mnoge druge kovine. Je tudi odli\u010den prevodnik elektri\u010dne energije in se uporablja v \u0161tevilnih oblikah, vklju\u010dno z nakitom, elektroniko, zobozdravstvom in valutami.<\/p>\n\n\n\n<p>Zlato je v zemeljski skorji relativno redko in ga pogosto najdemo v majhnih koncentracijah v kamninah in prsti. Kovino je mogo\u010de pridobiti iz teh virov z razli\u010dnimi kemi\u010dnimi in fizikalnimi postopki, vklju\u010dno z izpiranjem s cianidom, taljenjem in gravitacijskim lo\u010devanjem. Zaradi svoje redkosti in edinstvenih lastnosti je bilo zlato v \u010dlove\u0161ki zgodovini dragoceno in zelo iskano blago.<\/p>\n\n\n\n<p>Zlato je mogo\u010de izdelati v laboratoriju s postopkom, imenovanim jedrska transmutacija. To vklju\u010duje spreminjanje atomske strukture drugega elementa, da se ustvarijo atomi zlata.<\/p>\n\n\n\n<p>Ena od metod ustvarjanja zlata z jedrsko transmutacijo je uporaba pospe\u0161evalnika delcev za bombardiranje atomov drugih elementov z visokoenergijskimi delci. To lahko povzro\u010di, da se jedra atomov razpadejo ali zdru\u017eijo in ustvarijo nove elemente z razli\u010dnim \u0161tevilom protonov. S skrbnim nadzorom energije in poti delcev lahko znanstveniki ustvarijo atome zlata iz drugih elementov, kot so \u017eivo srebro, platina ali bizmut.<\/p>\n\n\n\n<p>Vendar je pomembno opozoriti, da proces ustvarjanja zlata z jedrsko transmutacijo trenutno ni ekonomsko izvedljiv v velikem obsegu. Stro\u0161ki opreme in energije, potrebne za proizvodnjo zlata na ta na\u010din, so trenutno veliko vi\u0161ji od vrednosti ustvarjenega zlata. Zato se zlato \u0161e vedno primarno pridobiva z rudarjenjem in \u010drpanjem iz naravnih virov.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\">Koliko je srebra v primerjavi z zlatom?<\/h5>\n\n\n\n<p>Skupna koli\u010dina srebra v zemeljski skorji je ocenjena na okoli 1,7 milijona ton, kar je bistveno ve\u010d od ocenjene koli\u010dine zlata, ki zna\u0161a pribli\u017eno 197.576 ton.<\/p>\n\n\n\n<p>Medtem ko sta zlato in srebro dragoceni kovini, ju najdemo v razli\u010dnih koncentracijah in v razli\u010dnih geolo\u0161kih formacijah. Srebro pogosto najdemo v povezavi z drugimi minerali, kot so svinec, cink in baker, medtem ko je zlato obi\u010dajno v kremenovih \u017eilah ali naplavinah.<\/p>\n\n\n\n<p>Omeniti velja tudi, da je koli\u010dina zlata in srebra v zemeljski skorji razmeroma majhna v primerjavi z drugimi elementi. Na primer, aluminij je najbolj raz\u0161irjena kovina v zemeljski skorji, saj predstavlja pribli\u017eno 8 % njene sestave.<\/p>\n\n\n\n<p>Foto: Unsplash<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Te\u017eko je natan\u010dno dolo\u010diti koli\u010dino zlata v zemeljski skorji, saj je razpr\u0161eno na razli\u010dnih lokacijah in oblikah, velik del pa ostaja neodkritega. Znanstveniki ocenjujejo, da je v zemeljski skorji pribli\u017eno 197.576 ton zlata. Pomembno je omeniti, da se to \u0161tevilo nenehno spreminja z odkrivanjem novih nahajali\u0161\u010d in z napredkom tehnologije, ki omogo\u010da pridobivanje zlata iz prej nedostopnih virov.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":17188,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659,851],"tags":[],"class_list":["post-17186","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-okolje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17186","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=17186"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17186\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17199,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17186\/revisions\/17199"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/17188"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=17186"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=17186"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=17186"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}