{"id":13746,"date":"2022-03-14T08:13:28","date_gmt":"2022-03-14T07:13:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=13746"},"modified":"2022-03-28T11:43:03","modified_gmt":"2022-03-28T09:43:03","slug":"doloci-starost-ribe-na-podlagi-lusk","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/doloci-starost-ribe-na-podlagi-lusk\/","title":{"rendered":"Oceni starost ribe na podlagi njene luske"},"content":{"rendered":"

Med najpogostej\u0161e na\u010dine dolo\u010danja starosti sladkovodnih rib sodi preu\u010devanje njihovih lusk. Razloga za to sta dva: jemanje lusk je za \u017eivo ribo razmeroma ne\u0161kodljivo, prav tako pa lahko na podlagi letnikov oziroma anulusov luske enostavno dolo\u010dimo njeno starost. Kako se lahko ocenjevanja starosti ribe lotimo tudi sami?<\/strong><\/p>\n

\"\"
Starost ribe je mo\u010d dolo\u010diti s \u0161tetjem grebenov na luski<\/figcaption><\/figure>\n

Vse na\u0161e sladkovodne ribe so pokrite s ko\u017eo, ki jo varujejo luske (razen soma, glava\u010da in zeta) in za\u0161\u010ditna sluz. Ko\u017ea je mehko tkivo, ki neposredno pokriva mi\u0161ice. Sodeluje pri dihanju, izlo\u010danju in osmozi, v njej so pigmentne celice, ki dolo\u010dajo barvo ribjega telesa.<\/p>\n

Luske so v ko\u017ei pritrjene v njeni spodnji plasti. Namenjene so predvsem za mehansko za\u0161\u010dito ribjega telesa ter za la\u017eje premikanje, drsenje ribe v vodi. Usmerjene so od glave proti repu in se med seboj delno prekrivajo.<\/p>\n

Pri sladkovodnih ribah lo\u010dimo cikloidne<\/strong>, ktenoidne<\/strong> in ganoidne<\/strong> luske. Prve imajo denimo predstavniki krapovcev, postrvi in lipani, druge ostri\u017eniki, tretje pa jesetri.<\/p>\n

Sestava ribje luske je preprosta in sestoji iz ro\u017eevinaste plasti<\/strong> in tankega notranjega vezivnega tkiva<\/strong>. Koncentri\u010dne kro\u017enice, t.i. grebeni, se nahajajo na ro\u017eevinastem predelu. Podobno kot letnice pri drevesu ka\u017eejo na \u0161tevilo \u017eivljenjskih obdobij (let) ribe. Kro\u017eni grebeni izhajajo iz sredi\u0161\u010da luske navzven.<\/p>\n

Poleti, ko so pogoji ugodnej\u0161i in raste riba hitreje, so razdalje med grebeni ve\u010dje; pozimi, ko so pogoji slab\u0161i, so razdalje med grebeni manj\u0161e. Stisnjeni krogi so anulusi in ponazarjajo zimska obdobja ribe. Starost ribe torej ocenimo s \u0161tetjem teh stisnjenih krogov. Kolikor krogov na\u0161tejemo, toliko zim je riba pre\u017eivela. Biologi predlagajo, da za kontrolo let pre\u0161tejemo anuluse z ve\u010d razli\u010dnih lusk ribjega telesa.<\/p>\n

\u010ce je le mogo\u010de, lusko fotografiramo od blizu (v makro na\u010dinu), nato pa ostro fotografijo odpremo s katerim od urejevalnikov fotografij. Fotografijo spremenimo tako, da je \u010drno-bela, nato pa spremenimo tudi njen kontrast. \u010ce bomo imeli sre\u010do, bomo tako oja\u010dali vidnost grebenov, ki jih nato enostavno pre\u0161tejemo in tako ocenimo starost ribe.<\/p>\n

Pred kratkim nam je ribi\u010d Ivo pokazal lusko 15 kg te\u017ekega divjega re\u010dnega krapa, ki mu je odpadla tik preden ga je izpustil nazaj v revir. S svetilko smo od spodaj osvetlili lusko in pre\u0161teli anuluse, na\u0161teli smo jih 21. Tako smo ocenili, da je krap star 21 let.<\/p>\n

Z metodo \u0161tetja grebenov je dolo\u010danje oziroma ocenjevanje starosti enostavnej\u0161e pri krapovcih, ki imajo ve\u010dje in izrazitej\u0161e luske. Pri drugih ribah bomo morali uporabiti katero drugo metodo ocenjevanja ribje starosti, o \u010demer pa bomo pisali v katerem od prihodnjih blogov.<\/p>\n

Foto: Unsplash, striperspace.com<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Med najpogostej\u0161e na\u010dine dolo\u010danja starosti sladkovodnih rib sodi preu\u010devanje njihovih lusk. Razloga za to sta dva: jemanje lusk je za \u017eivo ribo razmeroma ne\u0161kodljivo, prav tako pa lahko na podlagi letnikov oziroma anulusov luske enostavno dolo\u010dimo njeno starost. Kako se lahko ocenjevanja starosti ribe lotimo tudi sami?<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":13747,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659,798],"tags":[],"class_list":["post-13746","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-ribolov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13746","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13746"}],"version-history":[{"count":21,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13746\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13769,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13746\/revisions\/13769"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13747"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13746"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13746"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13746"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}