{"id":12612,"date":"2021-09-13T10:06:49","date_gmt":"2021-09-13T08:06:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=12612"},"modified":"2021-09-27T12:04:16","modified_gmt":"2021-09-27T10:04:16","slug":"nekaj-zanimivih-prigod-iz-slovenske-ribiske-zgodovine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/nekaj-zanimivih-prigod-iz-slovenske-ribiske-zgodovine\/","title":{"rendered":"Nekaj zanimivih prigod iz slovenske ribi\u0161ke zgodovine"},"content":{"rendered":"<p><strong>Zgodovina ribi\u0161tva na Slovenskem, tak\u0161nega za zabavo, z ribi\u0161ko palico, je stara 100, morda 150 let. Prebivalci dana\u0161njega ozemlja Slovenije pa so za prehrano lovili \u017ee pred ve\u010d tiso\u010d leti, \u010deravno je ta dejavnost bolje dokumentirana zadnjih 500 let. Tekom zgodovine ribi\u0161tva so se zgodile tudi zanimive prigode, nekaj jih opisujemo v blogu v nadaljevanju.<\/strong><\/p>\n<p>V \u010dasu srednjega veka in tudi kasneje so bile ribi\u0161ke pravice navadno podeljene nekaterim predstavnikom plemstva in visoki duhov\u0161\u010dini. Obi\u010dajni ljudje oziroma podlo\u017eniki so smeli loviti, vendar so si za to morali pridobiti posebno dovoljenje, v zameno pa so podeljevalcu dovoljenja vsake toliko \u010dasa oddali dolo\u010deno koli\u010dino ulovljenih rib.<\/p>\n<h5>Upor gorenjskih ribi\u010dev<\/h5>\n<p>V Bohinjskem jezeru, na Radovni in Savi Bohinjki so okoli leta 1500 gospodarili predstavniki blejskega ter radovlji\u0161kega plemstva in nekateri njuni podlo\u017eniki. Predstavniki blejske gra\u0161\u010dine so lovili v Bohinjskem jezeru in na Savi Bohinjki do Bohinjske Bele, radovlji\u0161ki pa od prav tam do izliva. Podlo\u017eniki so v zameno za varovanje bene\u0161ke meje lahko lovili v Bohinjskem jezeru, na vsake 14 dni pa so morali gra\u0161\u010dini oddati po 24 rib.<\/p>\n<p>Konec 15. stoletja je gra\u0161\u010dina ribolov prepovedala, a doma\u010dini prepovedi niso upo\u0161tevali. Nadaljevali so z ribolovom, zato so plemi\u010di podlo\u017enikom zaplenili mre\u017ee, jih pretepli in pregnali od vode. \u010ce je podlo\u017enik izvajal nedovoljeni lov na Radovni, so mu zagrozili, da mu bodo iztaknili o\u010di. Tudi prito\u017eba podlo\u017enikov briksen\u0161kemu \u0161kofu ni uspela.<\/p>\n<h5>Ne\u010dedni posli na Idrijci<\/h5>\n<p>Okoli leta 1580 naj bi se v Idrijci med Divjim jezerom in Idrijo nedovoljeni ribolov tako razpasel, da so se pristojni Karolinskega rudarskega reda odlo\u010dili, da ga na tem odseku prepovejo. \u010ce bi tam vseeno koga zalotili loviti ali \u010de bi samo izvedeli, da je tam lovil, je prestopniku grozila zaporna kazen.<\/p>\n<p>Ribolov je bil na omenjenem odseku dovoljen le rudarjem in njihovim dru\u017einam za lastne potrebe, a \u0161e to le s trnkom. Zanimivo: ljudstvu je bilo dovoljeno loviti v \u010dasu lovnih dob tudi v pritokih Idrijce.<\/p>\n<h5>Nadle\u017ene pijavke<\/h5>\n<p>Janez Vajkard Valvasor (rojen 1641 v Ljubljani), kranjski polihistor, v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske pi\u0161e, da so bili doma\u010dini med ribolovom na Cerkni\u0161kem jezeru pogosto tar\u010de velikih in krvi la\u010dnih pijavk. Te so se prisesale na noge ribi\u010dev in le s te\u017eavo so jih odstranili. Da bi se la\u017eje znebili nadle\u017enih krvosesov, naj bi poklicali dekleta iz okolice, ki so na noge, polne pijavk, <em>urinirale<\/em>. S pomo\u010djo njihovega urina naj bi pijavke razmeroma hitro odpadle z nog, iz katerih je potem \u0161e nekaj \u010dasa tekla kri. Ali urin deklet res pomaga pri la\u017ejem odstranjevanju pijavk, \u017eal nismo mogli potrditi.<\/p>\n<h5>Ribi\u0161ki ceh v Ljubljani<\/h5>\n<p>V 17. stoletju so imeli ribi\u010di v Ljubljani svoj ceh. V grb so narisali dve prekri\u017eani \u0161\u010duki. Imeli so tudi pravila, ki so bila napisana v kr\u0161\u010danskem jeziku. Za\u010dela so se takole: &#8220;V imenu na\u0161e najsvetlej\u0161e svete Trojice &#8211; Boga o\u010deta, sina in svetega duha &#8211; amen.&#8221;<\/p>\n<p>Za patrona so si izbrali Sv. Nikolaja, imeli pa so tudi listino v osmih to\u010dkah. V prvi so napisali, da morajo biti ribi\u010di dobri katoli\u010dani. V drugi je navedeno, da izvolijo vedno tri klju\u010darje, ki jih odobri knez in ljubljanski \u0161kof. V tretji to\u010dki je pisalo, da klju\u010darji varujejo skrinjo bratov\u0161\u010dine (zakladnica oziroma blagajna). V \u010detrti to\u010dki listine je bilo opredeljeno, da mora pla\u010dati globo v skrinjico vsak \u010dlan, ki se vede nespodobno, prizadane zlo ali \u010de se ne dr\u017ei pravil bratov\u0161\u010dine.<\/p>\n<h5>Prisega ribi\u0161kih \u010duvajev<\/h5>\n<p>Na Kranjskem so poznali ribi\u0161ke \u010duvaje \u017ee konec 19. stoletja. Ti so morali pred pri\u010detkom slu\u017ebe izre\u010di slovesno prisego. Ta se je glasila tako: &#8220;Prisegam, da ho\u010dem moji pazni zaupano ribolovno pravico kar najskrbneje in najzvesteje nadzorovati in varovati, da ho\u010dem vse tiste, kateri bi to ribolovsko pravico, kakorkoli si bodi po\u0161kodovati hoteli ali jo zares po\u0161kodili, brez osebnega ozira vestno naznanjati, in ako bi bilo treba, po zakonu jih rubiti ali prijemati, da ne bom nikoli nedol\u017enega po krivem to\u017eil ali v sumnjo pripravljal, da ho\u010dem vsako \u0161kodo, kolikorkoli mi bode mogo\u010de, odvra\u010dati od storjene po\u0161kodbe po svoji najbolj\u0161i vednosti in vesti na znanje dajati in ceniti in tudi misliti na to, da se po zakoniti poti odpravijo, da se svojim slu\u017ebenim dol\u017enostim brez vednosti in dovolitve svojih vik\u0161ih ali brez neizogibnega zadr\u017eka nikoli ne odtegnem, in da ho\u010dem za blago, katero mi bode izro\u010deno, vselej, kakor gre, odgovor dajati, tako mi Bog pomagaj!&#8221;<\/p>\n<p><em>\u010ce vas zgodovina ribi\u0161tva na Slovenskem podrobneje zanima, predlagamo branje knjige Slovensko sladkovodno ribi\u0161tvo in ribi\u010di skozi \u010das avtorice dr. Romane Erhati\u010d \u0160irnik.<\/em><\/p>\n<p>Foto: Unsplash<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zgodovina ribi\u0161tva na Slovenskem, tak\u0161nega za zabavo, z ribi\u0161ko palico, je stara 100, morda 150 let. Prebivalci dana\u0161njega ozemlja Slovenije pa so za prehrano lovili \u017ee pred ve\u010d tiso\u010d leti, \u010deravno je ta dejavnost bolje dokumentirana zadnjih 500 let. Tekom zgodovine ribi\u0161tva so se zgodile tudi zanimive prigode, nekaj jih opisujemo v blogu v nadaljevanju.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":12617,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659,798],"tags":[],"class_list":["post-12612","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-ribolov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12612","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12612"}],"version-history":[{"count":25,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12612\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12639,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12612\/revisions\/12639"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12617"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12612"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12612"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12612"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}