{"id":12112,"date":"2021-07-19T09:36:17","date_gmt":"2021-07-19T07:36:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=12112"},"modified":"2021-07-19T10:32:19","modified_gmt":"2021-07-19T08:32:19","slug":"v-ribah-in-skoljkah-vse-vec-plastike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/v-ribah-in-skoljkah-vse-vec-plastike\/","title":{"rendered":"V ribah in \u0161koljkah vse ve\u010d plastike"},"content":{"rendered":"<p><strong>V svetovnih morjih naj ni po nekaterih ocenah do leta 2050 plavalo ve\u010d plastike kot rib. \u017de danes se v oceanih nahajajo celi kontinenti plasti\u010dnih delcev, ki naj bi skupaj tehtali neverjetnih 150 milijonov ton. Poleg o\u010desu vidnih ve\u010djih kosov plastike pa predstavlja \u0161e ve\u010djo nevarnost mikroplastika oziroma ko\u0161\u010dki plastike, ki \u010dlove\u0161kemu o\u010desu niso vidni. Nalagajo se, med drugim, v ribah, \u0161koljkah in drugih organizmih, ki jih pojemo ljudje.<\/strong><\/p>\n<p>Vsako minuto naj bi na svetu v morje odvrgli toliko plastike, kot bi jo spravili v velik smetarski tovornjak. Do leta 2030 naj bi se pri trenutnem tempu proizvajanja in odlaganja odpadkov koli\u010dina \u0161e podvojila.<\/p>\n<h5>Mikroplastika<\/h5>\n<p>To\u010dno dolo\u010dene definicije za mikroplastiko ni, se pa strokovnjaki strinjajo, da lahko na podro\u010dje mikroplastike uvrstimo vse plasti\u010dne delce, ki so manj\u0161i od 5 mm in jih s prostim o\u010desom le ste\u017eka opazimo. Plasti\u010dni delci, manj\u0161i od 1 mikrometra, sodijo v skupino nanoplastike; tako majhne delce je izjemno te\u017eko zaznati in jih zato \u0161e manj poznamo.<\/p>\n<p>Poznamo <strong>primarno<\/strong> in <strong>sekundarno mikroplastiko<\/strong>. Prva se nahaja denimo v kozmeti\u010dnih izdelkih, kot so razli\u010dni pilingi in zobne paste, v okolje pride z izpiranjem in izplavljanjem. Med primarno mikroplastiko uvr\u0161\u010damo tudi delce, ki se v naravi odlo\u017eijo zaradi abrazije (denimo pnevmatik) ali med pranjem perila (zlasti sinteti\u010dnega). Sekundarna mikroplastika nastaja s fizikalnim ali kemi\u010dnim razpadanjem ve\u010djih kosov plastike, denimo plasti\u010dne embala\u017ee in podobno.<\/p>\n<p>Plastika v kozmeti\u010dnih izdelkih je izjemno raz\u0161irjena, hkrati pa je premajhna, da bi jo filtri \u010distilnih naprav uspe\u0161no zadr\u017eali. Plasti\u010dni delci se v vodo izplavljajo tudi med pranjem perila. Po nekaterih podatkih naj bi samo med enim pranjem akrilnih obla\u010dil v iztok spustili pribli\u017eno 700.000 mikro plasti\u010dnih delcev!<\/p>\n<p>Delce mikroplastike \u017ee zasledimo v ve\u010dini svetovnih vodotokov in morij, njihov vpliv na organizme pa \u0161e ni \u010disto pojasnjen, a, kot trdijo strokovnjaki, zagotovo ni zanemarljiv. Kot \u0161e navajajo, se plasti\u010dni delci kopi\u010dijo v organizmih in napredujejo po prehranski verigi navzgor, tudi do \u010dloveka. \u0160e posebej na udaru so organizmi, ki \u017eivijo v vodi, denimo ribe, raki in \u0161koljke.<\/p>\n<h5>Obremenjena morja<\/h5>\n<p>Skorajda ni ve\u010d vodnega prostora na planetu, ki ne bi bil obremenjen s plastiko. Sredozemsko in Jadransko morje sta \u0161e posebej na udaru, zaradi goste poselitve, odplak in zaprtosti. V na\u0161i bli\u017eini se v Jadransko morje izliva reka Pad, ki predstavlja debelo tretjino vseh vodnih izpustov v na\u0161e morje. V ve\u010d raziskavah, ki so jih opravili na slovenski obali, so ugotovili od 150.000 pa vse do 3.000.000 plasti\u010dnih delcev na kvadratni kilometer morja. Stanje je \u0161e slab\u0161e, ko zapiha ju\u017eni veter in s seboj prinese dodatne koli\u010dine plastike.<\/p>\n<p>Z onesna\u017eenjem vode pa ljudje onesna\u017eimo tudi tamkaj\u0161nja \u017eiva bitja, mnoga med njimi u\u017eivamo kot hrano. Plasti\u010dne delce redno zaznavajo v prebavilih rib, napredovanje tujkov v meso pa \u0161e ni \u010disto raziskano. Najbolj na udaru so tiste ribe, ki se zadr\u017eujejo in prehranjujejo bli\u017eje obale in iztokov izpustov, denimo ciplji. Potencialne toksi\u010dne snovi se tudi kopi\u010dijo po prehranjevalni verigi navzgor, zato jih je ve\u010d v ve\u010djih ribah in plenilkah, manj pa v manj\u0161ih ribah, ki se prehranjujejo s planktonom. V povpre\u010dju v vsaki ribi zaznamo 5 delcev mikroplastike, v vsaki \u0161koljki pa 3. Kljub temu, da relevantnih podatkov o vplivu plastike na meso rib (in druge hrane za \u010dloveka) \u0161e ni, pa njen vpliv gotovo ni nepomemben. Skrb zbujajo tudi snovi, ki jih dodajajo plastiki, denimo hormonski motilci in podobno, kar pove\u010da toksi\u010dnost delcev mikroplastike.<\/p>\n<h5>Mogo\u010di ukrepi<\/h5>\n<p class=\"p1\">Za u\u010dinkovitej\u0161e nadziranje izpustov plastike v okolje je Evropski parlament leta 2019 potrdil prepoved plastike za enkratno uporabo do leta 2021. Plasti\u010den pribor za enkratno uporabo, vatirane pal\u010dke, slamice in pal\u010dke za me\u0161anje naj bi bile prepovedane najkasneje do konca leta 2021. Zastavili so si tudi cilj zbiranja plastenk pri 90 % do leta 2029 in stro\u017ejo uporabo na\u010dela odgovornosti povzro\u010diteljev.<\/p>\n<p>Foto: Pixabay<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V svetovnih morjih naj ni po nekaterih ocenah do leta 2050 plavalo ve\u010d plastike kot rib. \u017de danes se v oceanih nahajajo celi kontinenti plasti\u010dnih delcev, ki naj bi skupaj tehtali neverjetnih 150 milijonov ton. Poleg o\u010desu vidnih ve\u010djih kosov plastike pa predstavlja \u0161e ve\u010djo nevarnost mikroplastika oziroma ko\u0161\u010dki plastike, ki \u010dlove\u0161kemu o\u010desu niso vidni. Nalagajo se, med drugim, v ribah, \u0161koljkah in drugih organizmih, ki jih pojemo ljudje.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":12114,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[666,851],"tags":[],"class_list":["post-12112","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novo","category-okolje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12112","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12112"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12112\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12133,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12112\/revisions\/12133"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12114"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12112"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12112"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12112"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}