{"id":10796,"date":"2021-01-26T17:17:26","date_gmt":"2021-01-26T16:17:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=10796"},"modified":"2021-01-26T17:56:18","modified_gmt":"2021-01-26T16:56:18","slug":"najsmrtonosnejsi-virusi-tega-sveta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/najsmrtonosnejsi-virusi-tega-sveta\/","title":{"rendered":"Najsmrtonosnej\u0161i virusi tega sveta"},"content":{"rendered":"

Virusi so na Zemlji od njenega nastanka, \u010dlove\u0161tvo se tako z njimi spopada od najzgodnej\u0161ih za\u010detkov na\u0161ega razvoja. Zaradi narave in \u017eivljenjskih navad modernega \u010dloveka se, predvsem na ra\u010dun tesnih stikov, virusi danes \u0161irijo hitreje kot neko\u010d. Med njimi je ve\u010dina ljudem povsem nenevarnih, nekateri pa so smrtonosni. Kateri?<\/strong><\/p>\n

Med najnevarnej\u0161ih 5 \u0161tejemo virus Marburg, ebolo, virus stekline, HIV in Mers. Visoko na seznamu se znajdejo tudi razli\u010dni drugi koronavirusi, rotavirusi, Sars, denga, hanta, influenca in variola (\u010drne koze).<\/p>\n

Najnevarnej\u0161i virusi so na\u010deloma za \u010dloveka smrtonosni, med tak\u0161ne, ki pri ljudeh vzbujajo srh pa \u0161tejemo tudi viruse, ki jih sicer uspe\u0161no krotimo, a so nevarni zaradi raz\u0161irjenosti ter sposobnosti hitre in u\u010dinkovite mutacije.<\/p>\n

Ebola<\/h5>\n

Virusna hemoragi\u010dna mrzlica sodi v skupino filovirusov. Poznana je iz sredine 20. stoletja, izvirala pa naj bi iz centralne Afrike. Inkubacijska doba poteka hitro in traja od 2 do 21 dni. Ljudje se oku\u017eimo preko krvi, blata in drugih telesnih teko\u010din. Bolezen ima visoko smrtnost (tudi do 80 %), potek je hud. Oku\u017eeni dobi visoko vro\u010dino, sledi slabost, bruhanje, driska, mo\u010dne krvavitve in ve\u010dorganska odpoved. Bazen virusov naj bi se nahajal med populacijami netopirjev.<\/p>\n

Marburg<\/h5>\n

Virus Marburg, ki je dobil ime po mestu v Nem\u010diji, koder so ga izolirali in opisali, je podoben eboli. Do prenosa oku\u017ebe pride zaradi stika z oku\u017eenim tkivom primatov ali med ljudmi preko krvi, blata in \u017eelod\u010dnih izlo\u010dkov. Virus je izjemno ku\u017een in povzro\u010da hudo obliko hemoragi\u010dne mrzlice, za katero je zna\u010dilna visoka vro\u010dina, blodnje in obilno notranje in zunanje krvavenje.<\/p>\n

Steklina (angl.<\/em> rabies)<\/h5>\n

Gre za virus, ki povzro\u010da bolezen osrednjega \u017ei\u010devja. Obolevajo toplokrvne \u017eivali, prena\u0161a pa se tudi na \u010dloveka. Po oku\u017ebi, do katere pride zaradi ugriza oku\u017eene \u017eivali, sledi obdobje inkubacije. To je lahko hitro ali zelo dolgo, v povpre\u010dju pa traja nekaj tednov ali mesecev. Ko virus pripotuje do hrbtenja\u010de, sledi obdobje za\u010detnih znakov bolezni: pacienti imajo vro\u010dino, glavobol in pogosto bruhajo. Tretja faza lahko nastopi v dveh oblikah, furiozni ali paraliti\u010dni. Za prvo so zna\u010dilni mo\u010dni kr\u010di, strah, pretirano slinjenje. Smrt nastopi pribli\u017eno teden dni v komi zaradi odpovedi sr\u010dne mi\u0161ice ali splo\u0161ne ohromitve. Za paraliti\u010dno fazo je zna\u010dilna ohromitev mi\u0161ic, vro\u010dina in zaprtje. Smrt nastopi zaradi ohromitve dihalnih mi\u0161ic.<\/p>\n

HIV<\/h5>\n

Virus \u010dlove\u0161ke imunske pomanjkljivosti, ki povzro\u010da bolezen aids oziroma sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, naj bi izviral iz centralne Afrike. Prvi\u010d so ga zaznali v drugi polovici 20. stoletja, obolenje pa je v obliki kolapsa imunskega sistema in posledi\u010dno \u0161tevilnih pridru\u017eenih bolezni silovita izbruhnila med populacijo gejev v ZDA. Ker v resnici ta virus ne izbira med spoloma oziroma spolno usmerjenostjo, je izjemno pomembno, da se pred njim (tako kot pred drugimi) ustrezno za\u0161\u010ditimo.<\/p>\n

Hiv se prena\u0161a s krvjo, med neza\u0161\u010ditenimi spolnimi odnosi in pri souporabi oku\u017eenih igel. Oku\u017ebe preko sline, solz ali znoja niso znane. Po oku\u017ebi nastanejo gripi podobni znaki, ki po nekaj tednih izzvenijo. Bolezen napreduje po\u010dasi, deluje tako, da uni\u010di limfocite. V napredovani fazi se poka\u017ee v obliki kolapsa imunskega sistema, plju\u010dnice, rakavih obolenjih in podobno.<\/p>\n

Mers<\/h5>\n

Mers oziroma middle east respiratory syndrome je oku\u017eba dihal z vrsto koronavirusa. Zna\u010dilna je za Bli\u017enji vzhod, prena\u0161a se predvsem med \u017eivalmi, denimo kamelami (te naj bi bile bazen za virus MERS-Cov), hitro pa se raz\u0161iri tudi na \u010dloveka. V Sloveniji ga \u0161e nismo ugotovili, je pa povsem mogo\u010de, da se bo z njim oku\u017eil kateri od popotnikov, ki obi\u0161\u010de Bli\u017enji vzhod ali nekatere dr\u017eave na vzhodni strani Afrike (Kenija, …).<\/p>\n

Foto: Pixabay<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Virusi so na Zemlji od njenega nastanka, \u010dlove\u0161tvo se tako z njimi spopada od najzgodnej\u0161ih za\u010detkov na\u0161ega razvoja. Zaradi narave in \u017eivljenjskih navad modernega \u010dloveka se, predvsem na ra\u010dun tesnih stikov, virusi danes \u0161irijo hitreje kot neko\u010d. Med njimi je ve\u010dina ljudem povsem nenevarnih, nekateri pa so smrtonosni. Kateri?<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":10798,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659,763],"tags":[],"class_list":["post-10796","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-outdoor"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10796","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10796"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10796\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10812,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10796\/revisions\/10812"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10798"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10796"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10796"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10796"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}