{"id":10750,"date":"2021-01-21T10:02:16","date_gmt":"2021-01-21T09:02:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=10750"},"modified":"2021-01-21T11:44:16","modified_gmt":"2021-01-21T10:44:16","slug":"tujerodne-in-invazivne-rastline-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/tujerodne-in-invazivne-rastline-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Tujerodne in invazivne rastline v Sloveniji"},"content":{"rendered":"<p><strong>Tujerodne rastline so rastline, ki izvirajo iz drugih obmo\u010dij sveta in za Slovenijo, v katero jih je zanesel \u010dlovek, niso zna\u010dilne. \u0160e ve\u010d, dostikrat so invazivne, kar pomeni, da se izjemno hitro razmno\u017eujejo in pri tem zavirajo rast drugih domorodnih rastlinskih vrst.<\/strong><\/p>\n<p>V dolo\u010denih obmo\u010djih so tudi pri nas tujerodne rastline \u017ee zelo raz\u0161irjene in izpodrivajo domorodne vrste. Zaradi tujerodnih rastlin je tako lahko ogro\u017eena biotska pestrost, dostikrat pa \u0161kodujejo tudi konstrukcijam in povzro\u010dajo neposredno in hitro izmerljivo ekonomsko \u0161kodo. Zaradi omenjenega je dobro, da tujerodne in invazivne vrste poznamo in na ustrezen na\u010din omejujemo njihovo rast in razmno\u017eevanje.<\/p>\n<h5>Najbolj znane tujerodne rastlinske vrste<\/h5>\n<p>Med najpogostej\u0161i tujerodni in invazivni rastlinski vrste pri nas sodita <strong>japonski dresnik<\/strong> in <strong>ambrozija<\/strong>. Prvi izvira iz Japonske in je danes raz\u0161irjen prakti\u010dno po vseh celinah. Sodi med 100 najbolj raz\u0161irjenih invazivnih rastlin na svetu, pri nas ga je prepovedano sejati, saditi ali kakorkoli druga\u010de razmno\u017eevati.<\/p>\n<p>Japonski dresnik je grmovnica, ki po\u017eene iz sprva plitvih korenin in oblikuje goste stebelne strukture. Te so najprej mehke, zelene, jeseni pa olesenijo. Ker se japonski dresnik izjemno hitro in uspe\u0161no razmno\u017euje, je pri nas prisoten skorajda povsod. Najbolj problemati\u010dni so predeli ob vodotokih, kjer delce rastline izplavlja voda in se dresnik nato zaseje drugod.<\/p>\n<p>Ustvarja prave gozdove stebel in tako izpodriva druge domorodne rastline. Problemati\u010dno je tudi odva\u017eanje in neustrezno pu\u0161\u010danje zemljin, v katerih so korenine, semena ali delci rastlinskega tkiva dresnika. S pomo\u010djo \u010dloveka se tako dresnik hitro \u0161iri, izkoreniniti pa ga je zelo te\u017eko. Dresnik ima namre\u010d gosto razvejan koreninski sistem. Samo sekanje nadzemnih delov rastline ne pomaga. Za u\u010dinkovito uni\u010denje sistema dresnika je potrebno ve\u010dletno obrezovanje nadzemnih delov ali temeljito \u010di\u0161\u010denje zemljine, v kateri ima korenine. Dresnik je potrebno odpeljati na uni\u010denje na ustrezno deponijo. Pri doma\u010dem za\u017eigu rastline obstaja nevarnost, da toplota ognja z vleko dvigne tkivo rastline in ga s pomo\u010djo vetra odlo\u017ei nedale\u010d stran, kjer se bo dresnik znova ukoreninil.<\/p>\n<p>Ambrozija je druga rastlinska nadloga, ki pesti ve\u010dji del Slovenije. Je ni\u017eje rasti in izrazito nezahtevna, najraje ima prodnata, pe\u0161\u010dena tla. \u010ce so mladi poganjki dresnika u\u017eitni pa je pelod ambrozije izjemno alergen za \u010dloveka, nevaren je tudi za bolnike z astmo. Poleg tega je ambrozija kot plevel zelo \u0161kodljiva tudi za kmetijstvo.<\/p>\n<p>Foto: Pixabay<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Tujerodne rastline so rastline, ki izvirajo iz drugih obmo\u010dij sveta in za Slovenijo, v katero jih je zanesel \u010dlovek, niso zna\u010dilne. \u0160e ve\u010d, dostikrat so invazivne, kar pomeni, da se izjemno hitro razmno\u017eujejo in pri tem zavirajo rast drugih domorodnih rastlinskih vrst.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":10752,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659,763],"tags":[],"class_list":["post-10750","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-outdoor"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10750","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10750"}],"version-history":[{"count":17,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10750\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10770,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10750\/revisions\/10770"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10752"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10750"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10750"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}