{"id":10683,"date":"2021-01-18T10:51:21","date_gmt":"2021-01-18T09:51:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=10683"},"modified":"2021-02-01T11:44:27","modified_gmt":"2021-02-01T10:44:27","slug":"kako-dolociti-spol-ulovljene-postrvi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/kako-dolociti-spol-ulovljene-postrvi\/","title":{"rendered":"Kako dolo\u010diti spol ulovljene postrvi?"},"content":{"rendered":"

Od postrvjih vrst oziroma, \u010de smo natan\u010dnej\u0161i, med predstavniki dru\u017eine lososov (Salmonidae) so v Sloveniji najpogostej\u0161e poto\u010dna postrv, so\u0161ka postrv, jezerska postrv in \u0161arenka. V nadaljevanju jim bomo rekli kar “postrvi”, \u010deprav so med prvimi tremi in zadnjo dolo\u010dene bistvene razlike. V prispevku posku\u0161amo ugotoviti, ali obstajajo zunanji morfolo\u0161ki znaki, s pomo\u010djo katerih lahko dolo\u010denemu primerku dolo\u010dimo spol.<\/strong><\/p>\n

Poto\u010dna postrv se drsti v obdobju od oktobra do februarja, jezerska postrv nekje med oktobrom in novembrom, so\u0161ka postrv prav tako, \u0161arenka pa nekoliko kasneje, od februarja do aprila. Seveda je drstno obdobje pogojeno z razli\u010dnimi okoljskimi dejavniki (vodostaj, oson\u010denost, temperature), ki vplivajo na to, kdaj se ribe odpravijo na drst.<\/p>\n

\"\"
Podalj\u0161an gobec in izrazita spodnja \u010deljust nakazujeta, da gre za samca.<\/figcaption><\/figure>\n

Smo v obdobju, ko postrvi ne lovimo, zato pa lahko spoznamo kaj zanimivega iz njihovega \u017eivljenja. Dolo\u010devanje spola, na primer. V ta namen bomo vedno opazovali odrasle, spolno zrele primerke, to so pri nas ribe, dalj\u0161e od 25 oziroma 30 cm. (Nekateri viri sicer navajajo, da je razlika opazna \u017ee pri primerkih, ki niso spolno dozoreli; samice naj bi imele skladnej\u0161i, bolj zaobljen gobec, samci podalj\u0161anega z dalj\u0161o spodnjo \u010deljustjo v primerjavo z zgornjo.)<\/p>\n

Dolo\u010devanje spola<\/h5>\n

Ena zanesljivej\u0161ih vizualnih metod za dolo\u010devanje spola, zlasti pri postrvih ve\u010djih dimenzij, je preu\u010devanje oblikovanosti spodnje \u010deljusti. Samice imajo kraj\u0161o in zaobljeno zgornjo \u010deljust, pri samcih je gobec bolj podalj\u0161an. Morda najbolj zna\u010dilna razlika je pri spodnji \u010deljusti. Samci imajo dolgo in na za\u010detku glave nazaj ukrivljeno \u010deljust, ki spominja na kljun (pravijo, da je spodnja \u010deljust kavljasto zakrivljena). \u010ceprav se tudi pri samicah dol\u017eina gobca tekom \u017eivljenjske dobe stalno pove\u010duje pa spodnja \u010deljust ni nikoli tako izzivalnih oblik, kot pri samcih.<\/p>\n

Nekateri spletni viri omenjajo tudi metodo dolo\u010devanja spola s pomo\u010djo oblikovanosti predrepne plavuti. Predrepna plavut je plavut, ki se nahaja na spodnji strani postrvjega telesa med analno odprtino in repno plavutjo. Samci naj bi imeli kon\u010dno linijo plavuti konveksne oblike oziroma v obliki zaklepaja “(<\/strong>“, medtem ko naj bi imele samice nasproti obrnjeno, torej konkavno “)<\/strong>“. Metoda ni zanesljiva, zdi pa se nam zanimiva \u017ee zaradi raziskovanja telesa teh \u010dudovitih bitij.<\/p>\n

Pregledali smo tudi galerijo ulovov in videti je, da obstaja pozitivna povezava med spodnjo \u010deljustjo v obliki kljuna in konveksno obliko predrepne plavuti (samci), a ne vedno. Kon\u010dno odlo\u010ditev za dolo\u010ditev spola zato prepu\u0161\u010damo bralcem oziroma ribi\u010dem, za najzanesljivej\u0161o dolo\u010ditev (brez odpiranja trebu\u0161ne votline) pa bo poskrbela znanost. Le analiza DNK lahko z gotovostjo potrdi ali ovr\u017ee domnevo, da smo ujeli samca oziroma samico.<\/p>\n

Nekaj fotografij:<\/strong><\/p>\n

[rl_gallery id=”10702″]<\/p>\n

Glede na oblikovanost predrepne plavuti prve ribe z leve sklepamo, da gre za samico (oglej si celotno fotografijo ribe tukaj<\/strong><\/a>). Na fotografiji na sredini sklepamo, da gre za samca (oglej si celotno fotografijo ribe tukaj<\/strong><\/a>). Glede na oblikovanost predrepne plavuti ribe na tretji fotografiji z leve prav tako sklepamo, da gre za samico (oglej si celotno fotografijo ribe tukaj<\/strong><\/a>).<\/p>\n

Foto: Pixabay<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Od postrvjih vrst oziroma, \u010de smo natan\u010dnej\u0161i, med predstavniki dru\u017eine lososov (Salmonidae) so v Sloveniji najpogostej\u0161e poto\u010dna postrv, so\u0161ka postrv, jezerska postrv in \u0161arenka. V nadaljevanju jim bomo rekli kar “postrvi”, \u010deprav so med prvimi tremi in zadnjo dolo\u010dene bistvene razlike. V prispevku posku\u0161amo ugotoviti, ali obstajajo zunanji morfolo\u0161ki znaki, s pomo\u010djo katerih lahko dolo\u010denemu primerku dolo\u010dimo spol.<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":10684,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[659,798],"tags":[],"class_list":["post-10683","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-ribolov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10683","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10683"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10683\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10713,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10683\/revisions\/10713"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10684"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10683"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10683"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10683"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}