{"id":10373,"date":"2020-12-10T09:27:49","date_gmt":"2020-12-10T08:27:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=10373"},"modified":"2020-12-19T13:18:54","modified_gmt":"2020-12-19T12:18:54","slug":"sprejeti-odgovornost-ali-oprati-si-roke-kot-poncij-pilat","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/sprejeti-odgovornost-ali-oprati-si-roke-kot-poncij-pilat\/","title":{"rendered":"Sprejeti odgovornost ali Oprati si roke kot Poncij Pilat"},"content":{"rendered":"

Ne vem koliko nas pozna ta, dejansko zanimiv, rek – “Oprati si roke kot Poncij Pilat”? V kolikor pogledamo na Wikipedijo (https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Poncij_Pilat<\/a>) je zelo lepo opisan primer, kaj je Poncij Pilat naredil oz. s kak\u0161nim namenom si je opral roke.<\/p>\n

Ko smo stari 16 oz. 18 let, med drugim zakonsko sprejmemo zase odgovornost. Zakaj “med drugim”? V povpre\u010dni vzgoji naj bi odgovornost zase in za svoja dejanja sprejeli \u017ee veliko prej in tako sprejeli tudi dobre in slabe posledice. To je dejansko izredno pomembno, saj se tekom razvoja \u017eivljenja\u00a0 tako uspe\u0161neje soo\u010damo z izzivi in se ne s “pranjem rok” izogibamo negativnim posledicam.<\/p>\n

Pred leti, ko sem se prvi\u010d soo\u010dil s tesnobo oz. anksioznostjo in meni takrat nerazlo\u017eljivimi ob\u010dutki (kar sem kasneje spoznal, da se to stanje oz. ti ob\u010dutki dejansko imenujejo du\u0161evne motnje – malo neumestno, ampak ena misel: Kdo si dejansko \u017eeli povedati: Jaz imam pa du\u0161evne motnje? Ni \u010dudno, da je navkljub vsem trudu to \u0161e vedno stigmatizirano…no, da ne preve\u010d zaidem iz teme, bom o tem pisal kdaj drugi\u010d… ) sem za\u010del brskati po literaturi kaj se je zgodilo oz. kaj se dogaja. Veliko je napisanega o vzorcih iz otro\u0161tva ter krivdi ljudi, ki so takrat bili okoli nas in kaj njihova dejanja pomenijo za na\u0161o prihodnost (v kolikor koga ve\u010d zanima o posledicah, zelo priporo\u010dam knjigo Po tihem zapeljani<\/a>) veliko napisanega pa tudi o tem, da smo sami krivi za stvari, ki se nam dogajajo – kar mi je bilo popolnoma tuje, dejansko mi je bilo toliko tuje, da niti nisem sprejemal te informacije, niti se je nisem trudil razumeti. Recimo, da 15 let po tem, pribli\u017eno razumem kaj pomeni “sprejeti odgovornost” in da je to nekaj najbolj pomembnega kar sem v \u017eivljenju spoznal.<\/p>\n

Sprejemanje odgovornosti je po mojem mnenju med najbolj pomembnimi koraki v \u017eivljenju in je dejansko posledica zavedanja, namre\u010d ko se za\u010dnemo zavedati, da smo individum in da lahko storimo ve\u010dino stvari, za katere se odlo\u010dimo (o tem sem razmi\u0161ljal pred \u010dasom Kje je moja meja)<\/a>, bomo tudi s tem sprejeli odgovornost zase in za vse, kar se nam zgodi. Naj se sli\u0161i \u0161e tako nerazumljivo, da smo krivi za vse, kar se nam dogaja, ampak to je dejstvo. Sposobni smo dneve in dneve govoriti in kazati kaj imajo ljudje okoli nas, mi pa ne, zve\u010der, ali \u0161e huj\u0161e, popoldne, se pa \u017ee usedemo pred televizor ali ra\u010dunalnik in u\u017eivamo do \u010dasa za spanje, da bomo lahko zjutraj ustali in ponovili nerganje. Koliko debat sem sli\u0161al: “Kje je tu moja odgovornost? Saj nisem jaz kriv, da nimam tega ali onega (npr. slu\u017ebe, avta, ve\u010d denarja, itd…)” ali kolikokrat\u00a0 bli\u017enjemu nekaj obljubimo in ne izpolnimo. Kaj naredimo v tem primeru? I\u0161\u010demo izgovore, da se operemo krivde, a ne? Prepozno si mi povedal, ali pa nisi me opomnil, ali pa joj, toliko drugih stvari je bilo in \u0161e in \u0161e in \u0161e… A je dejansko tako te\u017eko re\u010di: “Oprosti, pozabil sem, ali lahko kako popravim \u0161kodo?” Ali pa:”Ne bom delal tega in tega in tega in tega”, namesto “ne dobim slu\u017ebe”. Namre\u010d, ko re\u010demo, da ne dobimo slu\u017ebe, avtomatsko prelo\u017eimo odgovornost ne nekoga nad nami – verjetno slabo gospodarstvo, dr\u017eavo, ali kar ves svet, kako je slab, saj nima slu\u017eb. V kolikor bi se postavili v vlogo odraslega in sprejeli odgovornost, da nimamo slu\u017ebe, bi na\u0161o razmi\u0161ljanje bilo nekoliko druga\u010dno: \u017delim po\u010deti to\u010dno to in to, ampak je v Sloveniji za to delo na voljo samo 15 delovnih mest. Kaj moram storiti, da bom dobil eno izmed teh mest? Najla\u017eje bi bilo seveda re\u010dt, eh, samo 15 jih je, nisem jaz kriv, da ne dobim. Ok, kdo pa je kriv, \u010de ne sam, da se nisi dovolj potrudil?\u00a0 Sam\u00a0 mislim, da se enostavno nismo dovolj potrudili oz. definirali, kaj sploh \u017eelimo po\u010deti (Ve\u010d o doseganju ciljev tukaj<\/a>) in posledi\u010dno nimamo jasne vizije kaj sploh delati.<\/p>\n

Npr. zanimivo “pranje rok” sem sli\u0161al nekaj tednov nazaj na nacionalki v oddaji Od Blizu , ko voditeljica izrazi skrb oz. mnenje, da verjetno ni lahko, ko brani\u0161 \u010dloveka, ki ve\u0161, da je kriv, in bo na prostosti ponovil zlo\u010din, odgovor gosta je pa bil, da ima dr\u017eava vse instrumente, da ga kaznuje, \u010detudi ga je on prvi\u010d osvobodil. No, v tem primeru bi pri\u010dakoval odgovor, da je res in da mora\u0161 s tem \u017eivet ali pa enostavno ne prevzame\u0161 tak\u0161nega primera – skratka, kot odvetnik ima\u0161 odlo\u010ditev, ali ga zastopa\u0161 ali ne in se zavestno odlo\u010di\u0161. Verjetno se z mano tukaj marsikdo ne bo strinjal, ampak seveda, vsi imamo pravico do svojega razmi\u0161ljanja, ki pa je prav, da temelji na dejstvih in ne predpostavkah. Moj namen v tem primeru ni izpostavljanje gosta, ampak le prikaz zahtevnega primera prevzemanja odgovornosti, namre\u010d v doti\u010dnem primeru so lahko posledice res hude.<\/p>\n

Skratka, najte\u017eji korak pri prevzemanju odgovornosti ni prevzemanje odgovornosti kot tako, ampak spoznanje, da le-to prelagamo na druge. Ko spoznamo, da smo tudi sami krivi za stvari, se nam odpre popolnoma nov svet in spoznanje, da je ves svet pred nami in da dejansko nimamo niti pribli\u017eno toliko omejitev, kot smo mislili, da jih imamo.<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo \u017eiveti res polno in svobodno \u017eivljenje, dajmo sprejemati odgovornost za svoja dejanja, saj se bomo le tako lahko\u00a0 razvijali dalje in v pozitivnem duhu. Jaz vsak dan opazim (predvsem v poslu, ali npr. politiki), kako se prelaga odgovornost in ni prav, da je tako, namre\u010d vsak od nas bi se moral tega zavedati, saj bi se posledi\u010dno zgodilo veliko manj negativnih stvari. Zakaj? Npr. prodaja izdelkov na \u010drno, ali okori\u0161\u010danje na ra\u010dun drugih ipd… Razlike v ceni na trgu so ponavadi z razlogom in sam zagovarjam po\u0161teno cenovno politiko, nikakor pa ne dela na \u010drno ali velikih popustov. Zakaj ne je zelo lepo napisano tukaj<\/a>, jaz bi pa bolj izpostavil, da bomo s tem uni\u010dili ne samo sebe, ampak celoten trg. Kaj ima sprejemanje odgovornosti s tem? Veliko! Ko se v meni porodi \u017eelja, da bom nekaj naredil, sem dol\u017ean raziskati trg in se\u0161teti vse stro\u0161ke, ki jih bom s tem imel – to pomeni tudi pla\u010dilo davkov, reklame in vseh prispevkov ipd…\u00a0 Vse uradne trgovine, ki ne prodajajo “pod pultom” so to storile in dolgoro\u010dno vzdr\u017eujejo gospodarstvo ter dr\u017eavo, da lahko jaz in ti greva k zdravniku in se voziva po urejenih cestah, predvsem se pa po\u010dutiva varne, ker nas varuje policija.<\/p>\n

Vsekakor si bomo s sprejemanjem odgovornosti vzdignili samozavest, saj bomo sami kreirali svojo usodo. Pa ne me narobe razumet, da je sedaj pa potrebno narediti revolucijo, nikakor, ho\u010dem samo napisati, da \u010de se za\u010dnemo zavedati pri malenkostih, da lahko odreagiramo druga\u010de in se za\u010dnemo zavedati, da lahko potek spremenimo, je to \u017ee ogromen korak na poti do sprejemanja odgovornosti.<\/p>\n

Morda \u0161e en primeri, kateri je zelo pogost med nami. Koliko od vas se zaloti, da pojamra \u010dez \u0161efa ali podjetje, v katerem dela? Verjetno vsi, slej ko prej… \u010ce bom sedaj napisal, da ni on kriv za va\u0161o nejevoljo, ampak vi, je velika mo\u017enost, da bo to v vas spro\u017eilo negativne ob\u010dutke in negiranje, da to ni res in boste na\u0161li 100 “dejstev”, da v va\u0161em primeru je pa res kriv \u0161ef. No, razmislite ponovno…. morda v oporo vpra\u0161anje, ali je to edina slu\u017eba na tem svetu, ki jo lahko opravljate? A je to edini \u0161ef? A ste mu kdaj rekli, da se s tem pa tem ne strinjate in sprejeli riziko, da boste moral iskati novo slu\u017ebo? To ne pomeni, da morate slu\u017ebo pustiti, pomeni samo to, da ne boste ve\u010d igrali \u017ertve in boste za svoje \u017eivljenje prevzeli aktivno in odgovorno vlogo ter boste postali kreator svojega \u017eivljenja ter uvidei, da ste sami krivi, da vztrajate na tem delovnem mestu. Odli\u010dno, res odli\u010dno branje na to temo je Bogati o\u010dka, revni o\u010dka<\/a>. S tem, ko boste izrazili nejevoljo je veliko mo\u017enosti, da boste naleteli na zid in ravno v tem je \u010dar prevzemanja odgovornosti – da se zavemo, da so vajeti v na\u0161ih rokah, le odlo\u010diti se moramo, koliko nam je sprememba pomembna.<\/p>\n

Za konec pa naj napi\u0161em, da meni so to bile\u00a0 najbolj bole\u010de spremembe, ko sem se za\u010del zavedati prevzemanja odgovornosti, saj nih\u010de ne sli\u0161i rad, da je za nekaj kriv… \u0161e posebej ne za svoja dejanja. Kolik\u0161na je pa vrednost pla\u010dati to ceno, bo\u0161 pa presodil sam, zame, ko pogledam nazaj, je to sedaj minimalni stro\u0161ek…<\/p>\n

Zelo lepo si vabljen napisati kaj pa ti misli\u0161 o sprejemanju odgovornosti? Ima\u0161 kak\u0161en zanimiv primer za debato?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ne vem koliko nas pozna ta, dejansko zanimiv, rek – “Oprati si roke kot Poncij Pilat”? V kolikor pogledamo na<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10374,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[678],"tags":[],"class_list":["post-10373","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-razmisljanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10373","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10373"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10373\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10380,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10373\/revisions\/10380"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10374"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10373"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10373"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10373"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}