{"id":10325,"date":"2020-11-23T10:10:02","date_gmt":"2020-11-23T09:10:02","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/?p=10325"},"modified":"2020-12-07T12:23:39","modified_gmt":"2020-12-07T11:23:39","slug":"krap-je-v-sloveniji-domoroden","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/krap-je-v-sloveniji-domoroden\/","title":{"rendered":"Krap je v Sloveniji domoroden"},"content":{"rendered":"<p><strong>V mislih imamo divjo obliko (<em>Cyprinus carpio<\/em>), katere predstavniki imajo vretenasto, bo\u010dno rahlo stisnjeno telo, pokrito z luskami. Ste vedeli, da so (sub)fosilne ostanke teh krapov na\u0161li na zahodnem robu Ljubljanskega barja in da so stari pribli\u017eno 5600 let?<\/strong><\/p>\n<p class=\"p1\">V zadnjem \u010dasu je tudi med ribi\u010di pogosta polemika, ali je krap pri nas domoroden, ali ne. Vsak zagovarja svoje stali\u0161\u010de, ki pa je le redko utemeljeno. Pri debati moramo upo\u0161tevati obliko krapa, o kateri govorimo. Donavska divja oblika je pri nas domorodna, gojena pa ne.<\/p>\n<h5>5600 let stari ostanki krapa<\/h5>\n<p class=\"p1\">Govedi\u010d (2004) poro\u010da o subfosilnih ostankih krapa, rde\u010deperke, \u0161\u010duke, navadnega ostri\u017ea in rde\u010deoke iz arheolo\u0161kega najdi\u0161\u010da Ho\u010devarica na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Ribe naj bi ujeli predstavniki koli\u0161\u010darjev iz obdobja pribli\u017eno 3600 let pred na\u0161im \u0161tetjem. Pomembni so zlasti ostanki krapa, saj predstavljajo \u201cnajstarej\u0161i materialni dokaz o avtohtonosti krapa v Sloveniji\u201d (Govedi\u010d, 2004).<\/p>\n<p class=\"p2\">V sklopu raziskav arheolo\u0161kega najdi\u0161\u010da \u010cre\u0161nja pri Bistri so poleg najdb ostankov \u0161\u010duke, navadnega ostri\u017ea, rde\u010deperke in rde\u010deoke opisali tudi najdbo subfosilnih ostankov linja. Starost plasti z arheolo\u0161kimi ostanki in ostanki rib okvirno datirajo v \u010das 3600 let pred na\u0161im \u0161tetjem, tako kot ostanke iz nahajali\u0161\u010da Ho\u010devarica. Omenjene ribe naj bi z neselektivnimi metodami (najverjetneje z gostimi mre\u017eami) ulovili za prehrano prebivalci koli\u0161\u010darskih naselij (Velu\u0161\u010dek et al., 2004).<\/p>\n<h5>Druge zanimive najdbe na Ljubljanskem barju<\/h5>\n<p class=\"p2\">Na holocenske ostanke rib so naleteli med izkopavanji mezolitskega najdi\u0161\u010da na Bregu pri \u0160kofljici. Kot navajata Kri\u017enar in Kovalchuk (2016), prvotno ribjih ostankov iz tega sicer arheolo\u0161kega najdi\u0161\u010da niso omenjali. \u0160ele ponovni pregledi paleontolo\u0161ko-osteolo\u0161ke zbirke Prirodoslovnega muzeja, kjer je material shranjen, so nakazale na \u0161tiri ostanke rib. Med njimi je zob \u0161\u010duke, telo ve\u010djega vretenca so pripisali somu, ki ga zaradi po\u0161kodb niso mogli zanesljivo dolo\u010diti (Kri\u017enar in Kovalchuk, 2016). \u0160e dve vretenci so glede na morfologijo dolo\u010dili, da sta pripadali smu\u010du.<\/p>\n<p class=\"p3\">\u010casovna opredelitev plasti z Brega pri \u0160kofljici je problemati\u010dna; z radiokarbonsko datacijo oglja naj bi dolo\u010dili starost 6.380 +- 150 BP (prehod iz mezolitika v neolitik), kar se razlikuje od ocen analize arheolo\u0161kega inventarja in paleobotani\u010dnih analiz. To ne zmanj\u0161uje vrednosti gradiva; Kri\u017enar in Kovalchuk navajata, da gre pri kostnih ostankih za verjetno najstarej\u0161o najdbo soma na Ljubljanskem barju, najdba ostankov smu\u010da pa je \u0161e presenetljivej\u0161a, saj gre za prvo subfosilno najdbo te ribje vrste v Sloveniji (Kri\u017enar in Kovalchuk, 2016).<\/p>\n<p>Divja oblika krapa je danes zelo ogro\u017eena; najbolj naj bi jo ogro\u017eali prav predstavniki gojene oblike. Po nekaterih podatkih naj bi tako obliko krapa lahko ujeli le \u0161e v Muri. Podobne najdbe iz prazgodovinskega \u010dasa, kot jih omenja Govedi\u010d (2004), so sicer na\u0161li na razli\u010dnih mestih ob Donavi. Barjanska je izjemno pomembna zaradi dejstva, ker so subfosilne ostanke divjih krapov prvi\u010d na\u0161li v pore\u010dju Save in tako dale\u010d od Donave kot glavne \u017eile donavskega povodja.<\/p>\n<p>Literatura<\/p>\n<ol>\n<li class=\"p1\">Govedi\u010d, M. (2004). Ribe na arheolo\u0161kem najdi\u0161\u010du Ho\u010devarica \/ Fishes from the archaeological site at Ho\u010devarica. V \/ In: A. Velu\u0161\u010dek (ur. \/ ed.), <i>Ho\u010devarica. Eneolitsko koli\u0161\u010de na Ljubljanskem barju \/ An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje<\/i>. \u2013 Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 133\u2013151.<\/li>\n<li class=\"p1\">Kri\u017enar, M., Kovalchuk, O. M. (2016). Ostanki kvartarnih sladkovodnih rib z Ljubljanskega barja in iz Kri\u017ene jame iz paleontolo\u0161kih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. <i>Arheolo\u0161ki vestnik, letnik 67, \u0161tevilka 1<\/i>.<\/li>\n<li class=\"p1\">Velu\u0161\u010dek, A., \u010cufar, K., Culiberg, M., To\u0161kan, B., Dirjec, J., Malez, V., Jan\u017eekovi\u010d, F. in Govedi\u010d, M. (2004). \u010cre\u0161nja pri Bistri, novoodkrito koli\u0161\u010de na Ljubljanskem barju.\u00a0<i>Arheolo\u0161ki vestnik, 55<\/i>, 39-54. Pridobljeno na\u00a0<a href=\"http:\/\/av.zrc-sazu.si\/pdf\/55\/AV55_Veluscek_et_al.pdf\"><span class=\"s1\">http:\/\/av.zrc-sazu.si\/pdf\/55\/AV55_Veluscek_et_al.pdf<\/span><\/a><\/li>\n<\/ol>\n<p>Vsebino sestavka smo deloma povzeli po: U\u0161eni\u010dnik Schifferstein, J. (2020). <em>Pogled v geolo\u0161ko zgodovino Ljubljanskega barja in njegove okolice<\/em>. Ljubljana: Ribi\u0161ka dru\u017eina Barje.<\/p>\n<p>Foto: Pixabay<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V mislih imamo divjo obliko (Cyprinus carpio), katere predstavniki imajo vretenasto, bo\u010dno rahlo stisnjeno telo, pokrito z luskami. Ste vedeli, da so (sub)fosilne ostanke teh krapov na\u0161li na zahodnem robu Ljubljanskega barja in da so stari pribli\u017eno 5600 let?<\/p>\n","protected":false},"author":36,"featured_media":10329,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[798],"tags":[],"class_list":["post-10325","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ribolov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10325","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/36"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10325"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10325\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10346,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10325\/revisions\/10346"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10329"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10325"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10325"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ribiskekarte.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10325"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}