Ribolov

Vozli so pri ribolovu ključnega pomena. Poleg vabe in osnovne opreme zagotavljajo trdnost in omogočajo ribiču uspeh. Pri muharjenju uporabljamo načeloma več vozlov kot recimo pri osnovnem beličarjenju. V tokratnem blogu bomo pregledali nekatere najpomembnejše, ki se vam jih res splača naučiti.

V tokratnem blogu se bomo posvetili ribjim zobem. Vemo, da imajo postrvje vrste, morske ribe in plenilke zobe, nekatere tudi zelo velike in ostre, kar je izraz njihovega plenilskega načina življenja (so mesojede). Ali ste vedeli, da imajo prav vse ribe zobe, tudi krapovske in še nekatere druge sladkovodne vrste?

Če lovimo brez dovolilnice, če si prilastimo več rib, kot to dovoljujejo pravila, če lovimo v času, ki za lov

Ščuka, Esox lucius, je izjemno priljubljena sladkovodna riba za športni ribolov. Prvo mesto po priljubljenosti si deli s krapom in postrvjo, odvisno od letnega časa. Na Cerkniškem ji rečejo celo kar “riba”, saj naj bi bila okusnejša in bolj zanimiva za lovit, kot nekatere druge tamkajšnje ribe. Zanima nas, koliko vrst ščuk živi po svetu in koliko pri nas. Tokratni blog zato ne bo namenjen tehnikam ribolova, temveč splošnem pregledu vrst (taksonomiji) in razširjenosti ščuk po svetu.

Ribiči razmeroma dobro poznamo krapa, ščuko in šarenko. Nekoliko se zatika pri razločevanju platnice, sulca in denimo globočka, čeprav so ulovi omenjenih vrst rib povsem realni. V Sloveniji živi še nekaj zanimivih sladkovodnih ribjih vrst, ki pa jih je ujelo izjemno malo ribičev – če sploh. Med te “eksotične” vrste uvrščamo kečigo, črnomorsko čepo, činkljo in ameriškega veslokljuna.

Razen morskega pajka, zelo strupene morske ribe, ki živi tudi na našem delu Jadrana, pri nas ni resnično nevarnih rib, še zlasti ne, če imamo v mislih sladkovodne vrste. Od vseh so morda še najbolj strašljivi som, ščuka in sulec, bodisi zaradi velikosti, bodisi ostrih zob, ki jih imajo. Pa vendar grozi ljubiteljem kulinarike nevidna nevarnost, ki se skriva v eni najbolj nedolžnih in na videz nežni ribi – mreni.