Lov

V znak spoštovanja do uplenjene divjadi lovec utrga vejico iglavca ali izjemoma listavca in ji jo da v usta. Tradicija se imenuje zadnji grižljaj. To stori sam, brez pomoči kolegov ali vodnikov. Vejice nikoli ne odreže, prav tako pa zadnji grižljaj pripada le nekaterim vrstam uplenjene divjadi, ne vsem.

Divji petelin, ta skrivnostna žival globokih gozdov, je naša in tudi evropska največja divja kura. Najlažje prepoznamo samca, ki z velikim črnim telesom in rdečo rožo na glavi vabi samico in brani ozemlje, kjer bo dvoril samici.

Verjetnost srečanja z divjadjo je v Sloveniji velika, tako v divjini kot v urbanih območjih. Bližnja srečanja divjadi in vozil so tako žal običajen pojav; samo lani so ustrezne službe zabeležile kar 6261 povoženih divjih živali – več kot 17 vsak dan! Kaj storiti, če povozimo divjad?

Nutrije so glodavci, ki v Sloveniji niso domorodni. Cenijo jih zaradi kakovostnega kožuha, zaradi katerega so jih gojili. Ko so iz farm “pobegnile”, so se hitro udomačile tudi ob domačih rekah in drugih vodnih telesih.

Konec decembra se zaključi lov na jelena in košuto, pa tudi srno in njene mladiče obeh spolov. Lov na velikega

Konec novembra 2020 je med lovci in drugimi ljubitelji narave odjeknila novica, da so pri nekaj prostoživečih pticah odkrili patogeno aviarno influenco (HPAI) podtipa H5N8, tako imenovano ptičjo gripo.