Kakšni smo ribiči?

Ribiški avtor Alojzij Šulgaj je v enem od člankov, ki so bili objavljeni v Ribiško-lovskem vestniku, davnega leta 1934 zapisal: »Ne koliko rib, ampak kako lovimo ribe!« S tem je v eni povedi poudaril bistvo sladkovodnega športnega ribištva in združil etiko s športnim udejstvovanjem. Izjemnega pomena je, kako se ribiči obnašamo ob vodi in kako ravnamo z naravo. Tematika, ki je pogosto prezrta, ločuje velikega človeka od neotesane ribiške karikature.

Prav žalostno je pogledati, kako so po večini Slovenije na neprimernih mestih odloženi ali celo razmetani kosovni odpadki, plastika in druge odpadne snovi. Onesnaženost se nas dotakne še toliko bolj, če se zavemo, da s(m)o jo povzročili ribiči. Kje največkrat grešimo?

Namesto ribolova – piknik!

Eden pogostejših grehov, ki je zlasti značilen za obrežja ribnikov in jezer, je popivanje in razgrajanje. Ribiči smo povečini sicer veseli ljudje in radi imamo druženja. A tudi v zanosu veselja bi morali paziti, da smo ob ribolovnih revirjih (pa tudi ob drugih vodotokih!), mirni in tihi. Še huje je, ko vesela druščina za seboj pusti smeti. Takšna packarija najprej ujezi oskrbnika revirja in ribiške čuvaje, nato pa vrže slabo luč na upravljavca – ribiško družino. Le kdo si želi loviti v okolju, obremenjenem s smetmi in drugo nesnago? Kaj takšno neodgovorno ravnanje pove o posamezniku, ki ga je zagrešil?

Onesnaževanje z ribiškimi vrvicami (in drugimi ribolovnimi potrebščinami)

Neznosno je tudi, ko v vodo ali njeno okolico odvržemo delčke in večje količine laksa in pletene vrvice. Ne samo da se ne spodobi, tudi zelo škodljivo je! Sintetični materiali, iz katerih je sestavljen ta nepogrešljivi del ribiške opreme, so razmeroma dobro odporni na vremenske vplive in se ne razgradijo kar takoj. V odvrženo vrvico se nato zapletejo ribiči, ki hodijo ob vodi, še bolj žalostno pa je, ko vidimo, da se v njih ujamejo ptiči, miši in druge živalice, ki so pogoste obiskovalke revirjev. Problematično je tudi odmetavanje drugih ribiških potrebščin, denimo trnkov, indikatorjev prijema, plastičnih delčkov in tako naprej.

Namerno vnašanje ribjih vrst

Kljub nenehnemu opozarjanju, da je vnos ribjih vrst, zlasti še tujerodnih, za naše vodotoke škodljiv, ribiški čuvaji vedno znova opažajo in preganjajo posamezne ribiče, ki v revirje vnašajo različne ribje vrste. Navadno pravijo, da preurejajo akvarij ali domači ribnik in jih želijo pospremiti v novi dom, saj se jim smilijo in jih nočejo usmrtiti ali za njih poskrbeti kako drugače. Kaj se zgodi, ko v ribnik, ki je občutljiv biotop, zaide ameriški somič, se lepo vidi na primeru številnih stoječih voda v Sloveniji. Aktualne so še številne ribje bolezni, virusna obolenja, zajedalci in tako naprej. Prav ribiči, ki imajo pogosto opravljen tudi ribiški izpit, bi morali vedeti, kako občutljivo je področje vlaganja ribjih vrst.

Če bomo ribiči najprej pometli pred svojim pragom, nas bodo spoštovali tudi drugi. S pridobljenim spoštovanjem pa človek lažje vpliva na pomembne odločitve.

Ob vodi smo mirni in tihi. Do ribičev smo vljudni. Spoštujemo ribiške predpise. Za seboj pospravimo smeti, tudi ribiške vrvice in druge drobne stvari (denimo trnke, uteži, vrečke). Pa bo svet lepši.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!